V nedeljo so se začele vsakoletne skupne vojaške vaje Južne Koreje in ZDA, Donald Trump pa je isti dan sporočil, da zahteva veliko zmanjšanje njihovega obsega, ker ima »zelo dobre odnose s Kim Jong Unom«, diktatorjem Severne Koreje. Iz Južne Koreje so odgovorili, da se bodo prilagodili, Trumpa pa so spodbudili h »konstruktivnemu dialogu« s Kimom. A seulski dnevnik Korea Herald obžaluje Trumpovo potezo v času, ko se severnokorejska vojska, ki ima balistične izstrelke in jedrsko orožje, modernizira s tehnološko pomočjo Rusije. »Ni opravičljivega razloga za zmanjšanja obsega vaj v času, ko je okrepitev skupne ameriško-južnokorejske obrambe nujnejša kot kadar koli prej,« so zapisali.
Trump je tudi spomnil, da Južna Koreja ni sodelovala v letošnji vojni proti Iranu: »Sicer to nima nobene zveze s to mojo odločitvijo. A nedavno sem vprašal predsednika Južne Koreje, ali bi hotel sodelovati pri odpravi jedrskega programa v Iranu, in odgovor je bil: 'Ne, hvala.'«
Vojaške vaje bi morale trajati 11 dni z 18.000 južnokorejskimi in 28.500 ameriškimi vojaki. Kot vsako leto poleti naj bi pripravile Južno Korejo na morebitno vojno, tokrat pa naj bi upoštevali tudi dejstvo, da je več tisoč severnokorejskih vojakov dobilo izkušnje v ukrajinski vojni.
V Seulu pozivajo k dialogu
V Pjongjangu vsakoletne skupne vojaške vaje Južne Koreje in ZDA razumejo kot priprave za napad na Severno Korejo. Tudi tokrat so jih obsodili, v sredo pa so v znamenje protesta poslali v morje ob japonski obali balistični izstrelek.
Južnokorejski predsednik Lee Jae Mjung, ki je sredinski politik, si sicer spet prizadeva za spravo s Severno Korejo in jo poziva k pogovorom o končanju vojne. Obe Koreji sta namreč leta 1953, po krvavi triletni vojni, v katero so odločilno posegli ameriški vojaki in na drugi strani kitajski »prostovoljci«, podpisali samo premirje.
Pjongjang se za zdaj še ni odzval na to pobudo Leeja, niti prejšnji teden, ob 81-letnici konca japonske okupacije (1910–1945), ko je Lee znova pozval k dialogu, ki bi omogočil »mirno sobivanje obeh držav in njun gospodarski napredek«.
Nasprotno, vojaki Severne Koreje so prejšnji teden vdrli na demilitarizirano območje med državama, ki ga določa premirje iz leta 1953. Po opozorilnih strelih južnokorejskih vojakov so se umaknili na svojo stran meje. Gre za najhujši letošnji mejni incident med državama.
Kim je le Putinov prijatelj
Kim se medtem dobro razume z Vladimirjem Putinom. V Kijevu trdijo, da mu namerava poslati na pomoč še 50.000 vojakov. Južnokorejski obveščevalci ocenjujejo, da mu jih je doslej 13.000. Severnokorejska enota pa naj bi namestila okoli sto balističnih izstrelkov 300 kilometrov severno od Ukrajine. Južnokorejski obveščevalci še ocenjujejo, da je od začetka vojne Severna Koreja dobavila ruski vojski od 12 do 15 milijonov topovskih granat, pa tudi veliko topov, protitankovskega orožja in balističnih izstrelkov. V Kijevu celo trdijo, da je Pjongjang dobavil polovico streliva, ki ga je ruska vojska porabila v letih 2024 in 2025.
Po spletni strani Bloomberg je Severna Koreja z vojaško pomočjo Rusiji v zadnjih štirih letih zaslužila 12 milijard evrov. Povečala se je tudi trgovina s Kitajsko. Napredek se v Pjongjangu kaže v vse bolj osvetljenih ulicah. Rusija pa je s pošiljkami pšenice in moke zmanjšala prehransko krizo, a marsikje na podeželju še vedno vlada lakota, prednost ima še naprej obrambni proračun. Kim je zaradi vsega tega morda še bolj opogumljen.
