V ponedeljek bo v Berlinu potekalo vnovično srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in voditeljev skupine velikih evropskih treh: nemškega kanclerja Friedricha Merza, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja. Ali bo na srečanju tudi kakšen predstavnik ameriške administracije, za zdaj ni jasno.
Potem ko je Ukrajina ZDA posredovala svojo novo različico mirovnega načrta, se bodo nadaljevali pogovori o mirovnih pogajanjih z Rusijo in oblikovanju trdnih zavezniških jamstev za Ukrajino za obdobje po sklenjenem mirovnem dogovoru. Srečanje Zelenskega z evropsko trojico bo sledilo pogovorom o Ukrajini med evropskimi zavezniki, ki bodo v soboto potekali v Evropi. Nanje bo ameriški predsednik Donald Trump poslal tudi ameriškega predstavnika.
Evropska solidarnostna poroštva
Pred temi srečanji se je v petek Evropska unija pripravljala na pomemben prihajajoči teden, ko naj bi v evropskem svetu dogovorili uporabo zamrznjenih ruskih sredstev v Evropski uniji, s pomočjo česar bi Ukrajini zagotovili novo 90 milijard evrov vredno posojilo. Načrt je sledeč: depozitar večine vrednostnih dokumentov ruske centralne banke v Evropski uniji, podjetje Euroclear s sedežem v Bruslju, naj bi tam okoli 185 milijard evrov ruskih sredstev nakazalo evropski komisiji, v zameno pa bi podjetje dobilo obveznice EU. Tako naj bi EU zagotovila, da ne bi šlo za razlastitev. Evropska unija bi najela novo posojilo za Ukrajino, ki bi ga ta morala vrniti zgolj, če bi Rusija po koncu konflikta poplačala reparacije. Za zavarovanje pretopljenih ruskih obveznic in morebitno vračilo tega denarja Rusiji po koncu vojne bodo države članice zavarovale denar s svojimi poroštvi.
Pogajanja o tem, kakšen delež naj bi države zagotovile kot poroštva za skupno okoli 210 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, še ni jasno. Kot je v petek dejal finančni minister Klemen Boštjančič, se omenja 50 oziroma 75 odstotkov, kar zagovarja Nemčija. Slovenski delež bi znašal okoli 700 milijonov evrov. Za koliko bi se povečal slovenski delež, če pri garancijski shemi ne bi sodelovale vse članice, ni jasno. Največji del poroštva bi odpadel na Nemčijo – približno 50 milijard evrov.
Pred odločanjem prihodnji teden se je nadaljevalo prepričevanje belgijskega premierja Barta de Weverja, da umakne svoje nasprotovanje uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Prepričevanja se je lotil tudi britanski premier Starmer. De Wever kaže pripravljenost, da bi Belgija privolila v uporabo sredstev, vendar želi, da se porazdelijo tveganja morebitnih ruskih povračil med vse države članice in da bo uporaba sredstev skladna z mednarodnim pravom. Ali bo dogovor mogoče doseči na evropskem vrhu, je negotovo. Ga pa ne namerava predsednik evropskega sveta Antonio Costa končati, dokler ne bo dogovora.
Ruska tožba proti Euroclearju
Pod pritiskom ni le Wever. Takšnih prijemov se loteva tudi Rusija, ki želi preprečiti odločitev o novem evropskem posojilu Ukrajini s pomočjo ruskega denarja. Kremelj ne želi, da bi evropska operacija preprečevanja de Weverja uspela in bi se nato Ukrajina lahko še dlje časa oboroževala, denar pa bi imela tudi za financiranje obnove države po koncu spopadov. Proti podjetju Euroclear je ruska centralna banka v Moskvi vložila tožbo. Kot razlog so navedli evropska dejanja, ki škodujejo sposobnosti centralne banke, da razpolaga s svojimi sredstvi in vrednostnimi papirji. Sporočili so še, da so načrti Evropske unije za uporabo njenih sredstev nezakoniti, prav tako pa si pridržuje pravico, da za zaščito svojih interesov uporabijo vsa razpoložljiva sredstva.
Napoved tožbe je jasno stopnjevanje pritiska pred petkovim odločanjem o zamrznitvi ruskih sredstev za nedoločen čas. Na tak način so namreč hoteli vzpostaviti pogoje, da se med uporabo ruskih sredstev sankcijski režim proti Rusiji ne bi sesul, ker bi katera od članic vložila veto na podaljšanje zamrznitve sredstev. Odločitev o trajni zamrznitvi ruskega premoženja je EU dosegla s posebnim postopkom na podlagi 122. člena pogodbe o delovanju EU za izredne gospodarske okoliščine.
