Senatorji so zapisali, da bi posledice zmanjšanja proračuna Nase »spodkopale našo vodilno vlogo v znanosti in tehnologiji na globalnem odru. Poleg tega ne smemo dopustiti, da bi vodilno vlogo prepustili Kitajski, ki se že pripravlja na pristanek svojih lastnih robotskih misij na Marsu.«
Nasa dejavno raziskuje Mars – trenutno ima v orbiti okoli planeta tri plovila, na površju pa dva roverja. Že nekaj časa pa skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) načrtuje tudi enega največjih projektov v svoji zgodovini sploh: robotsko spraviti vzorce Marsovih kamnin in prsti v 38 majhnih titanovih posod velikosti svinčnika in jih nato prepeljati na Zemljo. Rover Perservance (Vztrajnost), ki se po Marsu vozi od leta 2021, je doslej pripravil že 30 teh posodic ter še tri od petih primerjalnih za analizo morebitne kontaminacije. Vsi ti na površini Marsa že čakajo, da prispe »prevoz na Zemljo«, ker bi vzorci omogočili enkraten vpogled v zgodovino planeta in morda ponudili odgovor na vprašanje o življenju na Marsu.
Udarec znanosti
Le da prevoza morda še dolgo ne bo, če sploh bo. Predlog proračuna ameriške vlade za leto 2027 za Naso predvideva krčenje sredstev v višini 23 odstotkov na 18,8 milijarde dolarjev (16 milijard dolarjev). Kljub krčenju proračuna bi še več denarja dobil program raziskovanja Lune s človeško posadko, kar je prednostni cilj tudi za Belo hišo. Posledično pa bi ga bilo še bistveno manj za druge projekte, predvsem za znanstveni oddelek Nase. Tja sodijo tudi vse robotske odprave v osončju. Sredstva za znanstveni oddelek bi se zmanjšala za kar 47 odstotkov. V te reze sodi tudi odpoved misije prevoza vzorcev Marsovih tal na Zemljo. Razlog je seveda denar, saj je skupna cena projekta narasla na več kot 10 milijard dolarjev.
Med senatorji, ki zahtevajo, da gre misija naprej in da se Nasi nasploh dodeli vsaj enako sredstev kot v proračunskem letu 2026, so tako demokrati kot republikanci. Proti rezom je denimo republikanski senator Jerry Moran, vodja vplivnega senatnega pododbora, ki je zadolžen za vprašanje razdelitve proračunskih sredstev za znanost. Tisti, ki podpirajo sredstva za Naso in za njeno misijo na Mars, upajo, da se bo ponovila lanska zgodba. Tudi takrat je namreč Bela hiša predlagala znatno zmanjšanje sredstev za vesoljsko agencijo, pa so to namero potem uspešno preprečili v kongresu.
Ambiciozna Kitajska
Ko nekateri senatorji, med njimi tudi nekdanji astronavt Mark Kelly, opozarjajo, da lahko ZDA zaostanejo za Kitajsko, to ni iz trte izvito. Njen cilj je vrnitev vsaj pol kilograma vzorcev s tal Marsa že leta 2031, izstrelitev misije pa že leta 2028. To sta datuma, ki sta za Naso in Eso pravzaprav nedosegljiva, pri čemer je sicer težko pričakovati, da bo šlo Kitajski vse po načrtih. Vodja te njene misije Liu Jizhong je po poročanju agencije Xinhua te dni dejal, da so opravili vse uvodne tehnološke raziskave ter dosegli »preboj v razvoju ključnih tehnologij«, zdaj pa razvijajo prototipe za misijo, ki nosi ime Tianven-3.
