Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših transportnih poti za energente, saj skozi ožino običajno potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Zaradi konflikta, v katerega so vpleteni Iran, ZDA in Izrael, je promet skozi to območje zelo omejen, kar povzroča nestabilnost na globalnih trgih, poroča The Independent.
Čeprav je Iran nakazal, da bi lahko dovolil prehod določenim nesovražnim ladjam, ostaja situacija negotova. Vsaka dodatna motnja bi lahko še poslabšala razmere.
Verižni učinek proti Evropi
Po besedah Waela Sawana iz Shella se posledice že širijo po svetu. Najprej so prizadele države južne Azije, nato jugovzhodno in severovzhodno Azijo, zdaj se pritisk seli proti Evropi. Ta tako imenovani valovni učinek pomeni, da Evropa ne bo ostala izolirana pri posledicah krize. Pomanjkanje energentov in rast cen naj bi postala izrazitejša že v aprilu.
Motnje v dobavi so že prizadele letalsko gorivo, kar se kaže v višjih stroških letalskega prometa. Po napovedih strokovnjakov bi lahko sledilo pomanjkanje dizla, nato pa tudi bencina.
Hkrati so cene nafte na svetovnih trgih že presegle mejo 100 dolarjev za sodček, kar dodatno povečuje pritisk na gospodarstva.
Dražitev goriv in vpliv na potrošnike
Posledice krize so že opazne tudi pri potrošnikih. V Združenem kraljestvu so vozniki od začetka konflikta plačali več sto milijonov funtov več za gorivo. Cene bencina in dizla so v kratkem času občutno zrasle, kar povečuje življenjske stroške in obremenjuje gospodarstvo.
Takšni trendi bi se lahko kmalu razširili tudi drugod po Evropi.
Možni izredni ukrepi
Energetska podjetja, vključno s Shellom, že sodelujejo z vladami pri pripravi odzivov na morebitno krizo. Med ukrepi, o katerih razmišljajo, so:
- omejevanje porabe energije,
- povečanje strateških zalog,
- razpršitev dobavnih virov,
- spodbujanje dela od doma in souporabe prevoza.
Geopolitični odziv in vojaški vidik
Kriza ima tudi pomembno geopolitično razsežnost. Združeno kraljestvo skupaj z zavezniki, med njimi Francijo in ZDA, sodeluje pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev varnega prometa skozi Hormuško ožino.
Med možnimi ukrepi so tudi uporaba specializiranih plovil in tehnologij za odstranjevanje min ter zaščito ladijskih poti.
Ob tem je Donald Trump dodatno zaostril retoriko do Irana, ko je postavil ultimat za vnovično odprtje ožine.
Energija kot vprašanje nacionalne varnosti
Dogajanje znova potrjuje, da energija ni zgolj gospodarsko vprašanje, temveč tudi temelj nacionalne varnosti. Države brez zanesljive oskrbe z energijo so izpostavljene gospodarskim šokom, politični nestabilnosti in družbenim napetostim. Kriza bi lahko pospešila razmislek o dolgoročnih spremembah v evropski energetski politiki. Med ključnimi vprašanji in ukrepi so:
- kako zmanjšati odvisnost od uvoza,
- večje vlaganje v obnovljive vire,
- razvoj strateških rezerv,
- okrepitev energetske infrastrukture.
Evropa se je po energetski krizi v minulih letih že začela prilagajati, vendar aktualni dogodki kažejo, da ranljivosti še vedno ostajajo, piše Independent.