Šef IEA opozarja: Evropa ima letalskega goriva le še za šest tednov

V intervjuju za Associated Press je Birol izrisal mračno sliko globalnih posledic tega, kar je poimenoval »največja energetska kriza, s katero smo se kdaj soočili«. Ta je posledica prekinitve dotoka nafte, plina in drugih ključnih zalog skozi Hormuško ožino.

»Obstajala je skupina Dire Straits. Zdaj smo tudi sami v težki ožini (angl. dire strait), kar bo imelo ogromne posledice za svetovno gospodarstvo. Dlje ko bo trajalo, slabše bo za gospodarsko rast in inflacijo po vsem svetu,« je dejal Birol. Posledice bodo po njegovih besedah »višje cene goriva, plina in elektrike«.

Vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je zelo zaskrbljen zaradi zaprtja Hormuške ožine. Napoveduje dolgotrajne posledice. Foto: AP

Nobena država ni imuna

Ekonomske posledice ne bodo enakomerno porazdeljene. »Najbolj ne bodo trpele države, katerih glas se najbolj sliši, temveč predvsem države v razvoju, se pravi revnejše države Azije, Afrike in Latinske Amerike,« je povedal turški ekonomist in energetski strokovnjak, ki vodi IEA od leta 2015.

Opozoril je, da bi brez ponovnega odprtja plovne poti nekateri naftni derivati lahko popolnoma pošli. »Lahko vam povem, da bomo v Evropi kmalu slišali novice o odpovedih letov med posameznimi mesti zaradi pomanjkanja letalskega goriva,« je dejal.

letalski promet

Tudi Ryanair napoveduje odpovedi letov, direktor pravi: »Krivite Trumpa!«

Nevaren precedens plačevanja prehoda

Birol nasprotuje sistemu zaračunavanja, ki ga je Iran uvedel za nekatere ladje, s čimer jim dovoljuje prehod skozi ožino za plačilo. Opozoril je, da bi trajna uvedba takšne prakse postavila precedens, ki bi se lahko uporabil tudi za druge ključne plovne poti, kot je strateško pomemben Melaški preliv v Aziji.

»Če to enkrat spremenimo, povratka morda ne bo več. Težko je imeti sistem plačevanja na enem mestu, na drugem pa ne,« je pojasnil. 

»Nekatere države so morda bogatejše kot druge, nekatere imajo več energentov, a prav nobena država ni imuna za to krizo,« poudarja vodja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. Foto: AP

Obnova bo trajala leta

Birol je navedel, da v Perzijskem zalivu čaka več kot 110 tankerjev z nafto in več kot 15 ladij z utekočinjenim zemeljskim plinom. Njihov prehod skozi Hormuško ožino bi ublažil krizo. »Vendar to ni dovolj,« je dodal.

Tudi ob mirovnem sporazumu bo moralo miniti več mesecev, preden se bo proizvodnja vrnila na predvojno raven zaradi škode na energetskih objektih.

Vojna v Iranu

Koliko min je v Hormuški ožini? Neznanka, s katero si beli glavo ameriška mornarica

»V regiji je poškodovanih več kot 80 ključnih objektov, od tega je več kot tretjina hudo ali zelo hudo poškodovanih,« je dejal. »Bilo bi skrajno optimistično verjeti, da bo okrevanje hitro. Potrebovali bomo postopno okrevanje, ki bi lahko trajalo do dve leti, da se vrnemo na stanje pred vojno,« je zaključil Birol.