Sistem par-nepar oziroma omejitve, katerim avtomobilom oziroma registrskim tablicam je dovoljeno na kateri dan na cesto, je bil zadnji dve desetletji in pol šala na račun Jugoslavije in komunizma. Politico se je medtem dokopal do pisma evropskega komisarja za energetiko, v katerem poziva države EU k razmisleku o zmanjšanju porabe nafte in plina, zlasti v prometnem sektorju.
Evropske države za zdaj sicer še niso uveljavile ukrepov za zmanjšanje povpraševanja. Slednji so bili sicer stalnica naftnih kriz v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so vlade, tudi jugoslovanska, uvedle racionalizacijo bencina. Je pa mednarodna agencija za energijo že pripravila seznam predlogov za zmanjšanje porabe, ki vključujejo spodbujanje dela od doma in znižanje omejitev hitrosti na avtocestah.
Za zdaj prostovoljni ukrepi
V pismu nacionalnim energetskim ministrom, ki ga je pridobil Politico, je evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen zapisal, da bi morale nacionalne vlade razmisliti o »prostovoljnih ukrepih za varčevanje pri povpraševanju, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju«.
Med možnimi ukrepi so pozivi državljanom, naj manj vozijo ali letijo, da bi tako prihranili gorivo za nujnejše namene. Podobne pozive že vidimo v nekaterih azijskih državah.
»Države članice bi se morale vzdržati ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriva, omejili prost pretok naftnih derivatov ali odvračali od proizvodnje v rafinerijah EU,« je še zapisal Jørgensen. Dodal je, da bi morale države upoštevati čezmejni vpliv nacionalnih ukrepov, da se ohrani »skladnost na ravni celotne EU«.
To je izrednega pomena, saj bi zaradi prepletenosti evropskih gospodarstev, zlasti z logističnega vidika, samovoljni in neusklajeni ukrepi posameznih držav Unije lahko vodili do logističnega kaosa.
Z vidika politične vzdržnosti je prav tako smiselno najprej poskusiti z mehkimi ukrepi. Vendar pa zgodovina naftnih kriz uči, da prostovoljni pozivi redko dosežejo zadostne prihranke. Neuspeh mehkih prijemov pa je kasneje priročen politični argument za strožje ukrepe, kot je par-nepar, če se kriza poglobi.
Danes o konkretnih načrtih
Jørgensen je v pismu poudaril, da se evropski prometni sektor sooča z naraščajočimi stroški in pomanjkanjem zalog zaradi močne odvisnosti industrije od Perzijskega zaliva. Od tam EU uvaža več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla.
Dodal je, da naraščajoče pomanjkanje stopnjujejo »omejena razpoložljivost alternativnih dobaviteljev in omejene rafinerijske zmogljivosti za specifične proizvode znotraj EU«.
O konkretnejših načrtih reševanja energetske krize, ki je nastala z ameriškim napadom na Iran, bodo evropski energetski ministri razpravljali danes. Za danes ob 14.15 je novinarsko konferenco sklicala tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Na njej bodo spregovorili o ukrepih za gospodarstvo, ki jih namerava izvesti slovenska vlada.