Ameriški veleposlanik v Parizu Charles Kushner, oče Trumpovega zeta Jareda, v ponedeljek zvečer ni prišel na pogovor, kot so zahtevali na francoskem zunanjem ministrstvu po njegovih komentarjih nasilne smrti aktivista skrajne desnice Quentina Deranqua, ki so ga sredi februarja v Lyonu ubili skrajni levičarji. Zato mu je zunanji minister Jean-Noel Barrot prepovedal stike s člani francoske vlade.
Povod za vabilo na pogovor na zunanje ministrstvo, ker je diplomatski izraz za izrek protesta, je bil zapis ameriškega veleposlaništva v četrtek v sporočilu za javnost: »Nasilni ekstremizem levice je vse hujši in njegova vloga pri smrti Quentina Deranqua kaže, kakšno grožnjo predstavlja za javno varnost.«
Pri tem je treba vedeti, da želi Trump v Evropi videti na oblasti »domoljubne« (torej skrajno desne) stranke, ki pa bi slabile EU. Verjetno je Charles Kushner s sporočilom hotel tudi povedati, da so ZDA ravnale prav, ko so prepovedale Antifo.
Francoski zunanji minister Barrot pa je na zapis odgovoril med nastopom na televiziji: »Reakcionarji nas nimajo kaj učiti, zlasti pa ne o nasilju!«
Trenja Macrona in Melonijeve
Skrajno desna italijanska premierka Giorgia Meloni je Deranquovo smrt komentirala na podoben način kot Kushner in dodala: »To je huda rana za vso Evropo.« Macron ji je potem odgovoril, naj se vsak briga za svojo državo in za skrajneže v svojih vrstah. Tu je namignil na zborovanja fašistov v Italiji z rimskim pozdravom in drugimi fašističnimi rituali. Melonijeva je zatem izjavila: »Obtožujejo me vmešavanja v tuje zadeve, toda ali ni bilo pravo tuje vmešavanje v našo državo, ko je Macron jeseni 2022 (tedaj je prevzela oblast) zahteval, naj EU nadzira spoštovanje pravne države in človekovih pravic v Italiji?«
Zdaj je načrtovano srečanje med Melonijevo in Macronom prestavljeno z aprila na junij. Ta zadnji spor med njima pa je najbrž tudi odraz nastajanja osi Rim-Berlin, ki je posledica razhajanj Macrona in nemškega kanclerja Friedricha Merza.
»Sredinski« Bardella
Sicer so se v Lyonu v soboto, teden po smrti Deranqua, na nekakšni komemoraciji zbrale precej različne skupine skrajnih desničarjev. Okoli 3500 udeležencev je vzklikalo: »Pravica za Quentina!« In tudi: »V LFI so morilci!« LFI je kratica za radikalno levo Nepokorjeno Francijo, stranko 74-letnega Jean-Luca Mélenchona, ki je povezana z Mlado gardo, skrajno levo skupino, katere privrženci so odgovorni za smrt Deranqua.
Zanimivo je, da je 31-letni uradni voditelj skrajno desnega Nacionalnega zbora Jordan Bardella ob tem pozval člane svoje stranke, naj ne sodelujejo na sobotni komemoraciji v Lyonu. Očitno je bil previden, če bi prišlo do novih spopadov med skrajnimi desničarji in skrajnimi levičarji. Noče namreč, da bi ga imeli za skrajnega desničarja, ampak hoče veljati za zmernega politika. V primeru, da Marine Le Pen zaradi sodniške odločitve ne bo smela kandidirati na predsedniških volitvah aprila prihodnje leto, bo Bardella kandidat skrajne desnice. In v anketah ima, tako kot Le Penova, največ možnosti za zmago. Mnogi poslovneži se tako že zbližujejo z Bardello. Zdi se jim, da ga bodo lažje usmerjali pri vodenju Francije kot Le Penovo, ki naj bi bila preveč socialno usmerjena in premočna osebnost.
Slabenje levice
Mélenchon medtem zavrača nasilje, a priznava povezanost z Mlado gardo, ki je ubila Deranqua. Pred nekaj dnevi je na zborovanju v lokalu Neodvisnih delavcev, še ene skrajno leve skupine, dejal: »Gibanje Mlada garda je nastalo spontano kot odpor proti fašizmu. Ta odpor podpiramo!« Vsi v LFI se v svojih izjavah strinjajo z njim. Kdor se ne bi, ne bi bil več član te stranke, ker jo vodi avtoritarno.
Bardella medtem predlaga, da z LFI druge stranke ne sodelujejo na občinskih volitvah, ki bodo sredi marca. Skratka, zlo Republike naj se ne bi skrivalo v Nacionalnem zboru, ampak v LFI. Tudi socialisti na levi zdaj ostro napadajo Mélenchona in njegovo stranko, ker da sta s svojim pristajanjem na nasilje postala ovira v boju proti skrajni desnici. Vendar diabolizacija LFI pomeni veliko slabitev levice, ki je leta 2025 na parlamentarnih volitvah z dvokrožnim večinskim sistemom dobila tretjino poslancev, tudi na občinskih volitvah 15. marca pa bo imela levica marsikje skupne liste.
