Rahlo spodbudna sredina novica o dogovoru Izraela in Libanona o začetku premirja, ki so ga pogajalci obeh držav dosegli v Washingtonu pod posredništvom Združenih držav, je hitro izzvenela. Pogoj za premirje je bil, da Hezbolah preneha napadati Izrael in se umakne z juga Libanona, šiitska skupina pa je to potem v četrtek zavrnila. Njegov voditelj Naim Kasem je obsodil že sama pogajanja z Izraelom ter sporočil, da »se bo upor nadaljeval, dokler ne bo popolnega premirja in dokler bo izraelska vojska na libanonskih tleh«.
Ta je na jugu Libanona prišla že zelo daleč, dlje kot kadar koli v zadnjega četrt stoletja. Prečkala je reko Litani, pomembno ločnico, saj je Izrael vedno zahteval, da se mora Hezbolah umakniti do nje. Izraelski obrambni minister Israel Katz pa je potem v četrtek dejal, da bo izraelska vojska nadaljevala kopenske operacije na jugu Libanona, kamor je vdrla po napadih Hezbolaha na Izrael v povračilo za izraelski napad na Iran, ki se je začel 28. februarja.
Odvisno bo od ZDA
Tako se zdi, da sredin dogovor, ki je predvidel vzpostavitev območij, kjer bi libanonska vojska poskusno prevzela nadzor in Hezbolah ne bi smel biti prisoten, ni prinesel rezultatov. Nekateri diplomati sicer opozarjajo, da izjave same po sebi niso merodajne, ampak je to dogajanje v diplomatskem zakulisju. Izraelski časnik Haaretz je citiral neimenovanega libanonskega predstavnika, ki je Hezbolahovo zavračanje prekinitve ognja pripisal vplivanju na javno mnenje, ter da je jasno, da ne bo priznal poraza, umika ali razorožitve. Po navedbah diplomata pa je predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri v ozadju na misiji, da doseže ukaz Hezbolahovim enotam, naj ne napadajo izraelskega ozemlja in tudi izraelske vojske ne.
Predvsem pa je vse odvisno tudi od tega, kako bodo potekali pogovori z Iranom in kako močno bodo ZDA pritisnile na Izrael, naj ne stopnjuje posega v Libanonu, je dodal. Slednji je postal osrednja točka ameriško-iranskih pogovorov o podaljšanju premirja, ki se vlečejo že več tednov, saj Teheran kot pogoj za dogovor navaja tudi konec vojne v Libanonu. Ameriški predsednik Donald Trump pravi, da je dogovor z Iranom blizu in bi ga morda lahko dosegli konec tedna. Že večkrat je napovedal podobno, a dogovora ni bilo. Na drugi strani Iran redno spodbija takšne trditve, in tako je tudi tokrat, saj je zunanji minister Abas Aragči dejal, da niso dosegli nobenega znatnega napredka.
Lestvica postavljena vse višje
V ZDA ocenjujejo, da bi Trump rad končal vse bolj nepriljubljeno vojno, zaradi katere se draži gorivo tudi v Združenih državah, Savdska Arabija pa svari pred posledicami, če ne bo skorajšnje stabilizacije svetovnega naftnega trga. Trumpove izjave nakazujejo, da se želi izogniti zaostrovanju, in je denimo ocenil, da je bil Iran »izzvan« v sredin napad na pravkar obnovljeno kuvajtsko letališče. Umrla je ena oseba, Iran pa trdi, da sploh ni napadel on, ampak je letališče zadela ameriška prestrezna raketa. Wall Street Journal pa je poročal, da je Trump svojim svetovalcem dejal, da bi vojaški poseg proti Iranu ponovno sprožil samo, če bi bili v iranskem napadu ubiti ameriški vojaki. Premirje med Iranom in ZDA velja že skoraj dva meseca, sicer ob vrsti kršitev. Dogovora o začetku pogajanj o koncu vojne pa ni.