Samo dan potem, ko so ZDA umaknile večino vojnih letal iz že drugega letalskega oporišča britanskega vojnega letalstva RAF, tokrat iz Mildenhalla, in so se na Otoku spet spraševali, ali Trumpova administracija resno ocenjuje, da britanska oporišča niso varna, je ameriško ministrstvo za pravosodje obtožilo tri ljudi, ki jih razglaša za iranske operativce, da so sodelovali pri načrtovanju vrste terorističnih napadov v ZDA in v Evropi.
Predstavnik ministrstva je dejal, da so iranski agenti med drugim načrtovali teroristični napad v oporišču vojnega letalstva v Združenem kraljestvu in da so bili septembra vpleteni v incident pri drugem takšnem oporišču Fairford, kjer je bila do nedavnega nameščena velika večina ameriških bombnikov, ki so sodelovali v ameriško-izraelski vojni z Iranom. Enemu od obtoženih, ki je dvojni iransko-iraški državljan, so pripisali, da se je z iranskimi stiki povezal kar iz pripora v ZDA, kjer čaka na sojenje za prejšnje obtožbe. Druga dva, eden je iranski in drugi iraški državljan, je ameriško pravosodno ministrstvo obtožilo, da sta to počela iz Irana.
Iran zanika vpletenost
Trojico so obtožili, da je načrtovala teroristične napade v Evropi, ki so jih že izvedli člani domnevno nove skupine Islamsko gibanje ljudi desne roke (HAYI). Ta skupina je prevzela odgovornost za osemnajst terorističnih napadov v Evropi letos spomladi. Sedem od teh je po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva izvedla v Veliki Britaniji ter uporabila strupe in razstrelivo. Med temi dejanji naj bi bil tudi napad z nožem aprila letos v severnem Londonu na dva Juda. Direktor ameriške zvezne policije FBI Kash Patel je ocenil, da obtožba trojice potrjuje odločenost Irana za nadaljevanje terorističnih dejanj v Evropi in ZDA.
Teheran odločno zanika vpletenost v incident pri letalskem oporišču Fairford konec septembra, ki je sprožil velik umik ameriških vojnih letal iz Velike Britanije. Na Otoku so v povezavi s tem incidentom (sprožili so ga trije kombiji, sredi noči parkirani v bližini oporišča, na katere je policijo opozorila lokalna prebivalka, ki se je vračala z zabave) aretirali sedem oseb, ki pa vse, po plačilu varščine, na prostosti čakajo uradno obtožbo, kar je skrajno nenavadno. Medtem je prišlo na dan, da je policijo na dogajanje opozoril celo eden od aretiranih moških.
Eden od treh v ZDA obtoženih, iraški državljan Mohamad Ali Al Hasani, naj bi usmerjal in plačal sodelavce v Veliki Britaniji, da so se pripravljali za teroristični napad na oporišče Fairford, kupili kombije, nabavili sodčke goriva, velike količine kalijevega klorida in kovinske predmete, ki bi jih lahko uporabili kot eksplozivni drobir. Al Hasani naj bi bil v stiku z vozniki treh kombijev, ki naj bi jih usmerjal proti oporišču. V kombijih so potem našli samo nekaj več goriva.
Odleteli tudi leteči tankerji
Petega oktobra so ZDA potem na vrat na nos sredi noči iz oporišča Fairford umaknile vseh dvanajst bombnikov B-1 lancer in druga vojna letala, ki so sedem mesecev sodelovali pri bombardiranju Irana. Predsednik Donald Trump je govoril o resni grožnji, povezani z Iranom. Podpredsednik J. D. Vance je umik bombnikov v ZDA pripisal »obilici previdnosti«, ker so ocenili, da Iran počne to, kar počne že 49 let – sodeluje v terorističnih dejanjih proti ZDA in številnim drugim. Britanski vojaški analitiki so umik bombnikov pripisali obilici panike.
Sedanji umik ameriških bojnih letal iz oporišča Mildenhall je še bolj nenavaden. V torek je od tam odletelo devet orjaških tankerjev boeing KC-135 stratotanker, s katerih med letom polnijo rezervoarje lovcev in drugih bojnih letal. Umaknili so jih v bližnje oporišče britanskega vojnega letalstva RAF Lakenheath, v Nemčijo in v Španijo. Najmanj eden je dve uri krožil v nemškem zračnem prostoru, preden se je vrnil v Anglijo, in potem spet odletel in pristal v Nemčiji. Kljub obtožbi trojice v ZDA še vedno ni zares jasno, kaj je zares sprožilo to operacijo, ob kateri britanska vlada zatrjuje, da so njena letališča povsem varna. Toliko bolj, ker jih po septembrskem incidentu noč in dan varuje do zob oborožena britanska policija. Predstavnik ameriškega vojnega letalstva je premik letal pripisal »različnim razlogom«. Predsednik Donald Trump pa je te dni dejal, da zelo verjetno ne bodo več bombardirali Irana.
