Razpravo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za uspešnejši nastop EU proti ZDA in Kitajski, bo vodil predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Na vrh je povabil tudi avtorja poročil o izboljšanju evropskega notranjega trga in ustvarjanju boljših pogojev za konkurenčnost, ki sta ju za evropsko komisijo leta 2024 pripravila nekdanji komisar Enrico Letta in nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
Srečanje voditeljev poteka v času naraščajoče gospodarsko-politične tekme med ZDA in Kitajsko ter evropskih težav z dobavnimi verigami kritičnih surovin, pri katerih je Evropa odvisna od obeh velesil. Del analize gospodarskega položaja Evropske unije vključuje tudi ugotovitev, da je bila rast EU v zadnjih dveh desetletjih vztrajno nižja od rasti ZDA, hkrati pa za čezatlantsko partnerico zaostajata tudi evropska produktivnost in inovativnost.
Letta meni, da je treba do leta 2028 prilagoditi notranji trg EU, saj je v številnih segmentih še vedno neenakomeren in razdrobljen. Mario Draghi, sicer zagovornik federalizacije Evrope, pa opozarja, da bo Unija za večjo konkurenčnost potrebovala do 800 milijard evrov letnih investicij – tako iz evropskega proračuna kot iz javno-zasebnih partnerstev. Od njegovih priporočil za izboljšanje konkurenčnosti EU je bilo po navedbah mislišča Evropski svet za inovacije doslej izvedenih le 15 odstotkov, približno polovica pa se jih izvaja.
Težava visokih stroškov energije
Predsednik evropskega sveta Costa je poudaril, da mora EU poglobiti in dopolniti enotni trg. »Odstraniti moramo notranje ovire, vključno z birokratskimi.« Po njegovi oceni je druga prednostna naloga krepitev evropskih podjetij, za kar je potreben dinamičen kapitalski trg. Z njim bi podprli mala in srednje velika podjetja ter startupe pri širitvi, vlaganju v inovacije in posodabljanju gospodarstva. »Pomembna so tudi velika podjetja, saj potrebujemo močne igralce, ki bodo kos konkurenci na globalnem trgu,« je ocenil Costa. Dodal je, da mora Evropa voditi proaktivno trgovinsko politiko, zaščititi podjetja pred nepošteno konkurenco in gospodarskimi pritiski ter rešiti vprašanje stroškov energije. »Investirati moramo več in bolje,« je še poudaril glede javnih in zasebnih investicij.
Na vrh sta skupaj prispela nemški kancler Merz in francoski predsednik Macron. Slednji je pojasnil, da s kanclerjem delita prepričanje o nujnosti ukrepanja za večjo konkurenčnost. Po njegovi oceni mora Evropa ukrepati hitro, konkretne odločitve pa bi morale biti sprejete do junija.
Belgijski premier De Wever si želi, da bi na vrhu določili načrt za kratkoročno okrepitev evropskega gospodarstva in dolgoročno strategijo konkurenčnosti. Energetske stroške je označil za največjo oviro, saj ti močno zmanjšujejo konkurenčnost jeklarske in kovinske industrije. Če ti panogi izgubimo, po De Weverjem mnenju Evropa ne bo več imela konkurenčne prednosti. Kot prvi kratkoročni ukrep zato predlaga znižanje stroškov energije in preprečevanje dampinga proizvajalcev iz tretjih držav. »Če bo rezultat vrha odločitev, da bo komisija vsak mesec predstavila nove ukrepe za konkurenčnost, bo to uspeh,« je še dodal.
Golob: Blokade ne smejo ovirati vseh
Glede razprave o spodbujanju v Evropi proizvedenih izdelkov (Macronov predlog) je slovenski premier Robert Golob dejal, da je treba razlikovati med posameznimi proizvodi – prednost bi morali dati predvsem novim evropskim izdelkom. Glede možnosti Evrope dveh hitrosti, denimo pri poglabljanju kapitalskih trgov (kar je v primeru nezmožnosti splošnega dogovora nakazala Ursula von der Leyen), je Golob dejal, da je Slovenija takšnemu pristopu naklonjena. »Ni treba, da bi blokade zavirale vse nas,« je dejal premier. Zavzel se je za poenostavitev pravil, ki se mora začeti v Bruslju, a morajo svoj delež prispevati tudi članice. »Prelaganje krivde nam ne koristi, vsi moramo preveriti, kje lahko poenostavimo postopke.«
Madžarski premier Viktor Orban je ponudil kratek recept: »Najprej ustavite vojno, vojna je slaba za posel. Ne pošiljajte denarja drugim, če ga potrebujete zase. Znižajte stroške električne energije.«
Micheál Martin, podpredsednik irske vlade, je ob prihodu ocenil, da se Evropa sooča z izzivi predvsem v tehnološkem in farmacevtskem sektorju. Irska podpira širitev enotnega trga, zlasti na področju storitev. »Zdaj je priložnost, da razjasnimo vprašanja konkurenčnosti ter dosežemo napredek pri rasti in ustvarjanju delovnih mest,« je zaključil.
Priprave na marčevski vrh
Pred današnjim zasedanjem se je odvilo več pripravljalnih srečanj. Kancler Merz je večerjal s predsednico komisije Ursulo von der Leyen, danes pa so se na ločenem sestanku pred zasedanjem sešli še Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni in belgijski premier. Voditelji EU se bodo osredotočili na načine za znižanje cen energije, hkrati pa bodo razpravljali o »zelo spornih« predlogih za izdajo skupnega dolga v okviru prizadevanj za povečanje konkurenčnosti EU, je napovedala Melonijeva.
Italijanska premierka je novinarjem dejala, da mora EU temeljito pregledati sistem trgovanja z emisijami (ETS) in sprejeti dodatne ukrepe za boj proti špekulacijam s cenami energije.
Na današnjem vrhu formalne odločitve še ne bodo sprejete. Razprava bo predsednici evropske komisije služila kot podlaga za pripravo predlogov pred marčevskim vrhom EU. Von der Leynova si želi, da bi se voditelji takrat zavezali k jasnemu časovnemu načrtu za okrepitev notranjega trga in evropske konkurenčnosti.
Na srečanju z voditelji največjih industrijskih podjetij v Evropi se je zavzela za poenostavitev predpisov, ki bi omogočila učinkovitejšo integracijo. »Naj ponovno navedem primer ZDA. En finančni sistem, en finančni kapital. V Evropi imamo ne le 27 različnih finančnih sistemov, od katerih ima vsak svojega nadzornika, temveč tudi več kot 300 trgovalnih mest po vsej Uniji. To je fragmentacija na steroidih. Potrebujemo en velik, globok in likviden kapitalski trg,« je poudarila von der Leynova.
Evropska komisija želi dokončanje kapitalske unije doseči z vsemi državami članicami. Če to ne bo mogoče, bo članice pozvala, naj same nadaljujejo integracijo svojih kapitalskih trgov. Takšno poglobljeno sodelovanje sicer omogoča že sedanja evropska pogodba.