Različnim informacijam o potekajočih pogajanjih med ZDA in Iranom, so se sedaj pridružile še napovedi, da bi že v kratkem lahko prišlo pogajanj o koncu vojne v Iranu. Do teh naj bi prišlo v Pakistanu, kar je razkril nemški zunanji minister Johann Wadephul. Morda je tudi zato ameriški predsednik Donald Trump še drugič podaljšal svoj ultimat, da Iran sprejme mirovni dogovor, ali pa se sooči z uničenjem njegove energetske infrastrukture. Tokrat naj bi podaljšanje ultimata veljalo kar deset dni - do 6. aprila. Kot možen kraj pogajanj, ki še niso potrjena, se omenja Islamabad, ameriško stran pa bi utegnil zastopati podpredsednik J. D. Vance, medtem ko bi Iran lahko zastopal predsednik parlamenta Mohamed Bagr Kalibaf. Pakistanski premier Šehbaz Šarif pravi, da je njegova država pripravljena »omogočiti smiselna in odločilna pogajanja«
Premislek o dodatnih okrepitvah
Čeprav na iranski strani zanikajo, da bi pogajanja potekala, je Wadephul še razkril, da so že potekali posredni stiki, kar je označil kot prvi znak upanja in zaupanja. Medtem ko nemški zunanji minister ni hotel špekulirati, kdo je v minulih dneh omogočil izmenjavo stališč – tudi mirovnih predlogov ene in druge strani -, se največkrat kot posrednici omenjata Pakistan in Turčijo. Prav Pakistan, ki mu je zaradi lastne notranje varnosti (čezmejni konflikt z Baluči) v interesu čim prejšnje končanje vojne, se je izkristaliziral kot najboljši kanal posredovanja med Teheranom in Washingtonom. Vse od lanske vojne z Indijo ima tamkajšnje vojaško vodstvo dobre odnose z Donaldom Trumpom, ki je takrat z drugimi predstavniki ameriške administracije posredoval med Delijem in Islamabadom.
Kljub temu, da naj bi bili mirovni pogovori takorekoč pred vrati, pa ZDA s svojimi vojaškimi okrepitvami v Zalivu še naprej pošiljajo drugačne signale. O morebitni eskalaciji vojne, če Iran ne bi pristal na Trumpove zahteve, poročajo tudi ameriški mediji. V tem primeru naj bi se pripravljal takoimenovani »končni udarec« proti Iranu, kjer bi ob obsežnem bombardiranju vojaških instalacij prišlo tudi do omejenega kopenskega posega. Še vedno se kot potencialna tarča omenja iranski otok Karg, ki je s svojim privezom za tankerje glavno vozlišče izvoza iranske nafte. Preko njega poteka kar 80 do 90 odstotkov izvoza iranske nafte.
Na poti na Bližnji vzhod je že 2500 marincev, na poti tja so tudi padalci 82. zračne divizije, prav tako pa bi po poročanju Wall Street Journala ameriški predsednik razmišljal o premostitvi dodanih 10.000 vojakov na območje Bližnjega vzhoda. Z njimi naj bi dobil večjo fleksibilnost v izbiri ukrepanja. Intervencijska enota naj bi bila sestavljena iz pehotnikov, ki bi se pridružili približno ostalim ameriškim vojakom, ki so že v regiji ali na poti tja. Odločitev o tem naj še ne bi bila sprejeta.
Izrael spreminja taktiko
Zaradi premika v morebitno fazo mirovnega dogovarjanja in počasnega zaključevanja vojne Izrael sedaj spreminja svojo taktiko. V minulih dneh so že morali na zaprosilo ameriške strani iz seznama potencialnih tarč za likvidacijo izvzeti zunanjega ministra Abasa Aragčija in predsednika parlamenta Mohameda Bagra Kalibafa. Prav ta namreč poleg novega vodje sveta za nacionalno varnost Mohameda Bagra Zolghadrja, enega izmed nekdanjih poveljnikov Revolucionarne garde, velja za ključno osebo, ki lahko odloči o končanju vojne na iranski strani. Če bi Izrael likvidiral tudi njiju, bi se krog oseb z primernim političnim vplivom na sklenitev dogovora o prekinitvi spopadov, takorekoč zožil krepko proti nič. Izraelski cilj zamenjave režima se je tako odmaknil. Nenazadnje se je že Trump pred dnevi hvalil, da so z drugačnimi političnimi voditelji na čelu države po izraelski likvidaciji prejšnjih dosegli drugačno vodstvo – torej zamenjavo režima.
Izraelski obrambni minister Israel Kac je napovedal okrepitev in razširitev napadov na Iran, potem ko so v minulih dneh številne salve iranskih raket in dronov poškodovale več civilnih ciljev v Izraelu. Kot so sporočili iz generalštaba izraelske vojske, je premier Netanjahu posvaril Iran pred nadaljevanjem obstreljevanja civilne populacije, kljub temu se to nadaljuje. »Zato se bodo napadi izraelskih obrambnih sil v Iranu zaostrili in razširili na dodatne cilje in območja, ki režimu pomagajo pri izdelavi in uporabi orožja, namenjenega proti izraelskim civilistom,« so napovedali v izraelski vojski.
