Izrael je junija lani nenadno napadel Iran in uničil dele jedrskega programa, močno poškodoval obrate za proizvodnjo projektilov ter ubil ključne vojaške poveljnike. Iran je vrnil udarec s stotinami projektilov in brezpilotnikov, ZDA pa so napadle tri iranske jedrske lokacije.
Kljub hudim izgubam je Iran poškodovane raketne objekte že obnovil. Satelitski posnetki raketnega oporišča Imam Ali v Horamabadu kažejo, da so bile od ducata uničenih struktur tri obnovljene, ena popravljena, tri pa so v gradnji. Obsežna popravila so izvedli tudi v letalskem oporišču Tabriz in drugem raketnem oporišču severno od mesta. Iran je prav tako hitro obnovil največji obrat za proizvodnjo projektilov na trdo gorivo v Šahrudu.
Neprepoznavni bunker
Satelitski posnetki kažejo, da Iran utrjuje vhode v predore v podzemnem kompleksu blizu Natanza – na vhodih je viden svež beton, ki povečuje zaščito pred zračnimi napadi. V jedrskem objektu Taleghan 2 v kompleksu Parčin jugovzhodno od Teherana je Iran dokončal betonski sarkofag in ga prekriva z zemljo.
»Objekt bi lahko kmalu postal popolnoma neprepoznaven bunker,« je za CNN povedal predsednik Inštituta za znanost in mednarodno varnost David Albright. Jeffrey Lewis z univerze Middlebury je dodal: »Iran obnavlja svoje jedrske in raketne programe verjetno hitreje, kot je Izrael trdil, da je mogoče. Obnova nakazuje, da je Iranu uspelo zamenjati opremo ali jo premestiti na varne podzemne lokacije.«
»Mislim, da je najpomembnejša lokacija Šahrud. Med vojno se je tam gradila nova proizvodna linija, ki ni bila poškodovana. To pomeni, da bi bila proizvodnja raketnih motorjev zdaj lahko večja kot pred vojno,« je za CNN dejal raziskovalec Sam Lair iz Centra Jamesa Martina za študije neproliferacije.
Spremembe v vrhu oblasti
Teheran je okrepil tudi vrhovni svet za nacionalno varnost in ustanovil nov svet za obrambo za upravljanje v vojnih razmerah. Vojnega veterana in nekdanjega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC) Alija Šamkanija so medtem imenovali za sekretarja tega sveta z namenom vseobsežne krepitve obrambnih priprav.
Po oceni analitika Hamidreže Azizija to imenovanje signalizira, da se Iran pripravlja na možnost ameriškega napada s ciljem obglavljenja vodstva države. To bi bilo v Iranu bistveno težje kot v primeru Venezuele. Tudi sicer se zalivske države bojijo, da bodo ZDA z napadom dosegle zlasti to, da bodo razjezile Iran in ga spodbudile k drastičnim ukrepom.
Pomorske vaje
Medtem ko so v Ženevi potekali pogovori med Iranom in ZDA, ki so se končali brez jasne rešitve, je Iran začel pomorske vaje v Perzijskem zalivu. IRGC je prvič za nekaj ur zaprl dele Hormuške ožine, skozi katero gre petina svetovne dnevne proizvodnje nafte. Iranska mornarica je izvedla tudi skupno vajo z Rusijo v Omanskem zalivu.
ZDA so v regijo poslale dve letalonosilki, ena je sestrelila iranski brezpilotnik, ki se ji je agresivno približal v Arabskem morju. Dve topnjači IRGC sta se približali tankerju pod ameriško zastavo v Hormuški ožini in grozili z zasegom ladje.
S temi potezami Iran jasno sporoča, da morebitna vojna ne bo niti kratka niti poceni. »Iranska taktika je prepričati ZDA, da bo vojna draga. To ni tako kot v juniju. ZDA se bodo morale soočiti z določenimi stroški in jih morajo izračunati, preden napadejo Iran,« je za CNN dejal profesor Vali Nasr z Univerze Johnsa Hopkinsa.