Na posnetkih je videti dolgo in gladko oblikovano plovilo. Premec se oži v konico, na krmi pa so inženirji namestili krmila v obliki črke X. Nad trup sega le zelo majhen poveljniški stolp, kar plovilo razlikuje od večine znanih podmornic. Analitiki menijo, da takšna oblika zmanjšuje hidrodinamični upor in hrup, kar bi podmornici omogočilo višjo hitrost in izboljšano prikritost pod vodo.
Ocenjena dolžina plovila znaša približno sto dvajset metrov, širina pa med deset in enajst metrov. S temi merami je daljša, a ožja od druge nove podmornice, ki so jo analitiki v preteklih mesecih opazili v ladjedelnici Bohai. Ladjedelnica JN v Šanghaju je sicer znana po gradnji velikih vojaških ladij, vendar delavci tam doslej niso zgradili nobene podmornice na jedrski pogon. Vodstvo države splovitve plovila ni javno napovedalo, prav tako o tem sprva ni bilo nobenih podatkov iz kitajskih uradnih virov.
Odprta vprašanja o vlogi in pogonu
Namen nove podmornice za zdaj ostaja neznan. Zaradi zasnove strokovnjaki ocenjujejo, da plovilo verjetno ne bo služilo kot nosilka balističnih raket, saj so takšna plovila običajno večja. Zato obstaja večja verjetnost, da gre za jurišno podmornico, katere glavna naloga pomeni napadanje drugih plovil in kopenskih ciljev. Pojav podmornice je odprl številna vprašanja o prihodnosti kitajskega programa, vključno z dolgo pričakovanim razredom jurišnih jedrskih podmornic tip 095.
Prav tako ostaja nejasno, kakšen pogon uporablja. Velikost plovila nakazuje na klasičen jedrski pogon, ki posadki omogoča skoraj neomejen doseg. Če bi inženirji vanjo vgradili konvencionalni pogon, bi to pomenilo največjo tovrstno podmornico s takim pogonom na svetu. Obstaja tudi možnost novega koncepta z majhnim reaktorjem, ki bi služil kot od zraka neodvisen pomožni pogon. Kljub temu po poročanju tujih medijev jedrski pogon ostaja najverjetnejša možnost.
Kitajska utrjuje vodilno vlogo pri gradnji podmornic
Kitajska novih razredov podmornic praviloma ne razkriva javnosti. Še posebej pri prvi enoti novega tipa uradnih napovedi ali jasnih tehničnih podatkov država ne ponuja. Ta skrivnostnost predstavlja del širše strategije pospešene gradnje, ki jo potrjujejo tudi številke. V zadnjih petih letih je Kitajska po podatkih strokovnih virov splovila med petnajst in dvajset podmornic, med katerimi so strokovnjaki prepoznali najmanj osem novih razredov.
Za primerjavo: med letoma 2021 in 2025 je Kitajska splovila deset podmornic s skupnim izpodrivom 79.000 ton. Združene države so v istem obdobju splovile sedem podmornic s skupnim izpodrivom 55.000 ton. Ta pospešena gradnja izhaja iz načrtne širitve ladjedelnic, saj sta se poleg specializirane ladjedelnice Bohai v vojaški program vključili tudi ladjedelnici v Wuhanu in Šanghaju.
Izziv ameriški prevladi v Indopacifiku
Hitra širitev kitajske podmorniške flote pomeni del širšega prizadevanja za krepitev vojaške prisotnosti v indopacifiški regiji. To povzroča zaskrbljenost v drugih državah, kot je Nova Zelandija, kjer kitajske pomorske dejavnosti vidijo kot trajno grožnjo. Rast kitajske mornarice nekateri analitiki razumejo kot neposreden izziv dolgoletni pomorski prevladi Združenih držav Amerike. Poročila celo navajajo, da kitajska ladjedelniška zmogljivost že presega ameriško za več kot dvestotridesetkrat.
Skoraj istočasno z novo podmornico v Šanghaju bi lahko delavci v ladjedelnici Huludao ob Bohajskem morju splovili še eno podmornico. Ta informacija za zdaj sicer ni potrjena, a dokazuje zmožnost Kitajske, da hkrati gradi več naprednih plovil v različnih ladjedelnicah. Hkrati država vlaga tudi v druge podvodne tehnologije, saj so v bližini Šanghaja nedavno zagnali prvi podvodni podatkovni center na svetu.