Po poročanju tiskovne agencije Anadolu se je 64-letni moški iz Alessandrie pred preiskovalci branil z molkom. Njegova odvetnica Licia Sardo je pojasnila, da v tistem času ni obiskal Bosne in Hercegovine, je pa od znancev in prijateljev slišal zgodbe o teh grozljivih potovanjih. Sardova je dodala, da njen klient nikoli ni sodeloval s srbskimi paravojaškimi enotami in da sploh ni služil vojaškega roka.
Preiskava se širi
Preiskava o italijanskih in drugih tujih državljanih, ki naj bi kot vikend ostrostrelci prihajali v Sarajevo, še vedno poteka. Februarja je pričal tudi 80-letni G. V., nekdanji voznik tovornjaka, ki so ga priče obtožile sodelovanja pri safariju. Osumljenec je vse obtožbe zavrnil kot neresnične.
Postopek se je začel na pobudo italijanskega novinarja in pisatelja Ezia Gavazzenija, ki je februarja 2025 milanskemu tožilstvu predal zbrano dokumentacijo o obleganju Sarajeva. Na podlagi teh informacij so novembra 2025 sprožili uradno preiskavo proti osebam, ki so s srbskih položajev sejale smrt med civilnim prebivalstvom.
1425 dni pekla pod hribi
Obleganje Sarajeva, ki se je začelo 5. aprila 1992 in končalo 29. februarja 1996, je trajalo nepredstavljivih 1425 dni. Na mesto je bilo v tem času izstreljenih približno 500.000 projektilov. Ubitih je bilo 11.541 ljudi, med njimi 1621 otrok.
Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine že obsodilo glavne odgovorne, vključno z Ratkom Mladićem in Radovanom Karadžićem. Obsojeni so bili tudi poveljniki sarajevsko-romanijskega korpusa Stanislav Galić, Dragomir Milošević in Momčilo Perišić. Preiskava v Milanu zdaj poskuša osvetliti še vlogo tujih državljanov, ki so v tej tragediji sodelovali kot plačniki in krvniki iz zabave.