Pesimistični občutki zunanje ministrice Tanje Fajon ob začetku zasedanja zunanjih ministrov EU so se izkazali za upravičene. Njena ugotovitev, da pri preštevanju držav ne vidi dovolj politične volje za uvedbo sankcij proti Izraelu, se je izkazala za pravilno. Zunanji ministri na torkovem zasedanju niso uspeli sprejeti niti ene od sankcij, predlaganih za uvedbo proti Izraelu, potem ko je evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) v internem pregledu pridružitvenega sporazuma med Izraelom in EU ugotovila, da ga Izrael več ne spoštuje, saj njegovo ravnanje ni v skladu z načeli iz besedila.
Preverjali bodo izraelske zaveze
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je predstavila deset možnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli ministri. Vendar se za nobenega izmed teh ni našla zadostna večina. Slovenija je podpirala sprejetje katerega koli ukrepa iz predstavljanega nabora, s ciljem, da se konča ubijanje civilistov v Gazi. »Obžalujem, da v EU ni soglasja za ukrepanje na podlagi junijske ugotovitve, da Izrael krši 2. člen pridružitvenega sporazuma o človekovih pravicah. Načelni dogovor o humanitarni pomoči ne more biti opravičilo za neukrepanje. Odgovornost vseh nas je, da zaščitimo civiliste,« je po zasedanju ocenila Fajonova.
Zunanja ministrica je govorila o dogovoru med EU in Izraelom o povečanju humanitarne pomoči za Gazo. Kallasova je po zasedanju dejala, da bodo vsaka dva tedna proučevali izvajanje dogovora z Izraelom. Če Izrael ne bo spoštoval svojih obvez, vse opcije ostajajo na mizi, je rekla Kallasova. Ocenila je, da obstaja nekaj pozitivnih signalov, saj v Gazo prihaja več tovornjakov s humanitarno pomočjo, odprlo se je več mejnih točk za prehod pomoči. »Če se situacija ne bo izboljšala, so članice pripravljene sprejeti naslednje korake,« je dodala in poudarila, da mora Izrael sprejeti konkretnejše ukrepe za izboljšanje humanitarnih razmer na terenu.
Sankcij proti Izraelu tako za zdaj ne bo. Med predlaganimi ukrepi so bili možnost ukinitve potovanj brez vizumov, zaustavitev političnega dialoga z Izraelom, blokada uvoza iz judovskih naselbin, suspenz pridružitvenega sporazuma in preprečitev dostopa Izraela do programov EU (gre za programe Erasmus in Horizon, v katerih sodelujejo izraelski študentje in znanstveniki). Za večino teh ukrepov je potrebno soglasje. Trgovinske sankcije, denimo začasno ukinitev trgovinskih preferenčnih pogojev, pod katerimi lahko izraelski proizvodi vstopajo na evropski trg, ali ustavitev izvajanja letalskega sporazuma med EU in Izraelom, pa bi lahko sprejeli s kvalificirano večino. Vendar nobenega od teh predlaganih ukrepov ministri niso potrdili.
Slovenija bi sedaj katerega od ukrepov utegnila sprejeti sama. Kot je pojasnila Fajonova, so različna ministrstva v minulih dneh preverjala nabor ukrepov. Kdaj bi lahko slovenska vlada ukrepala, ni pojasnila.
Slovaška blokirala sankcije
Zunanji ministri so razpravljali tudi o osemnajstem sklopu sankcij proti Rusiji. Čeprav je Kallasova ocenjevala, da bi jih lahko sprejeli že v torek, se to ni zgodilo. Slovaška je še naprej imela zadržke, čeprav so se pogajalci v minulih dneh približali znižanju cenovne kapice za omejevanje izvoza ruske nafte v tretje države. Predlog sankcij predvideva spremenljivo zgornjo mejo cen ruske nafte, ki bo 15 odstotkov nižja od povprečne tržne cene surove nafte v preteklih treh mesecih. Sod ruske nafte bi lahko torej kupovali za največ 45 dolarjev. Sankcije je doslej blokirala Slovaška, ker nasprotuje načrtom Bruslja o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v EU z letom 2028. Kallasova upa, da bi sankcije lahko sprejeli v sredo.
