S tem ukrepom se Nizozemska pridružuje majhnemu, a rastočemu krogu evropskih držav, kot so Belgija, Španija in Irska, ki ukrepajo enostransko, saj prizadevanja za uvedbo enotnih sankcij na ravni celotne Evropske unije zaradi razdeljenosti članic ostajajo onemogočena.
Prepoved ne bo veljala le za neposreden uvoz in prodajo izdelkov, temveč nizozemskim podjetjem ter njihovim poslovalnicam v tujini prepoveduje tudi opravljanje posredniških storitev, ki bi lajšale trgovino z nezakonitimi naselbinami.
Ukrep se nanaša predvsem na kmetijske pridelke z zasedenega Zahodnega brega, kot so avokado, datlji, pomaranče, grozdje in sveža zelišča, pa tudi na izdelke z zasedene Golanske planote.
"Prepoved je naša dolžnost"
Po podatkih raziskovalne skupine Global Echo Nizozemska predstavlja kar tretjino kmetijskega izvoza iz nezakonitih izraelskih naselbin in skoraj polovico izvoza na trg Evropske unije. Letna vrednost te trgovine je ocenjena na več deset milijonov evrov.
Nizozemska vlada je ob odločitvi poudarila, da so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in da je prepoved njena dolžnost, s katero želi preprečiti prispevanje k tej situaciji, je poročala Al Jazeera.
Čeprav je spodnji dom nizozemskega parlamenta ukrep podprl že lani, so v državi glasni tudi nasprotniki. Desničarski politik Geert Wilders je denimo potezo vlade ostro obsodil in izjavil, da ga je odločitve globoko sram.