Kurti je z gibanjem Samoopredelitev na junijskih parlamentarnih volitvah osvojil 43 odstotkov glasov. Ob razglasitvi zmage je napovedal pogovore z vsemi političnimi strankami. Ocenil je tudi, da morajo najprej doseči širok politični dogovor o prihodnjem predsedniku, ki ga na Kosovu voli parlament.
Glede morebitnih kandidatov se je večkrat sestal z vodjo LDK Lumirjem Abdixhikujem, ki je s svojo stranko na volitvah osvojil skoraj 18 odstotkov glasov.
Abdixhiku je danes po poročanju portala Kossev povedal, da pogajanja niso bila lahka, temveč intenzivna in izčrpna, obravnavali pa so več imen. Na koncu sta se strani dogovorili o Sejdiuju.
Kosovska skupščina sicer še vedno ni konstituirana, Samoopredelitev in LDK pa skupaj nimata 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, potrebnih v prvih krogih glasovanja za predsednika, navaja Kossev.
Sejdiu je bil med letoma 2015 in 2021 sodnik kosovskega ustavnega sodišča, nato pa je odstopil, da bi nadaljeval akademsko kariero na pravni fakulteti prištinske univerze. Pred prihodom na ustavno sodišče je deloval tudi v diplomaciji. Bil je prvi kosovski veleposlanik v Turčiji, nato generalni konzul v New Yorku, imenovan pa je bil tudi za veleposlanika v Kanadi.
Politična in institucionalna kriza na Kosovu traja že od februarja lani, ko so kljub prepričljivi zmagi Samoopredelitve sledili številni neuspešni poskusi konstituiranja parlamenta in oblikovanja vlade. Letošnje junijske predčasne volitve so razpisali, ker poslanci parlamenta po izteku mandata nekdanje predsednice države Vjose Osmani v ustavnem roku niso uspeli izvoliti novega predsednika.
Po izteku mandata Vjose Osmani je 4. aprila predsedniške pristojnosti prevzela takratna predsednica skupščine Albulena Haxhiu, ki se ji mandat izteče 4. oktobra.
