Ko razmišljamo o zmanjšanju tveganja za nastanek raka, običajno pomislimo na dejavnike življenjskega sloga: kajenje, uživanje alkohola in telesno vadbo. Nova študija skupine epidemiologov s področja raka, objavljena v reviji The Lancet Oncology, pa opozarja na to, kako zelo okužbe prispevajo k tveganju za nastanek te bolezni.
Glede na svetovne podatke so bile okužbe povezane z 12 odstotki vseh primerov raka, diagnosticiranih v letu 2024. To pomeni kar 2,3 milijona novih primerov. Za skoraj vse primere, povezane z okužbami, je bilo odgovornih pet ključnih povzročiteljev.
Najpogostejši krivec je želodčna bakterija Helicobacter pylori, ki je bila leta 2024 vpletena v štiri odstotke vseh diagnosticiranih primerov raka – kar znese 760.000 primerov. H. pylori je izjemno pogosta bakterija; statistično gledano je z njo okužen vsak drugi človek na svetu. Pri večini okužba ne povzroča simptomov, vendar pa določeni sevi lahko povzročijo želodčne razjede in na koncu želodčnega raka.
Revija The Lancet Oncology poroča, da je bil humani papilomavirus (HPV) prav tako povezan s štirimi odstotki vseh novih primerov raka, diagnosticiranih v letu 2024, kar predstavlja 750.000 primerov. Virus hepatitisa B (HBV) je bil povezan z dvema odstotkoma novih primerov, virus Epstein-Barr (EBV) z enim odstotkom, virus hepatitisa C (HCV) pa z manj kot enim odstotkom.
Raziskovalci so na seznam dodali tudi virus EBV, saj so se od objave prejšnjih svetovnih ocen dokazi o tem, da EBV povzroča raka, bistveno okrepili. Ob tem poudarjajo, da bi lahko ustrezno zdravljenje in preprečevanje teh okužb močno vplivalo na stopnjo obolevnosti za rakom po vsem svetu.
“Naše posodobljene ocene poudarjajo stalen pomen obvladovanja okužb v globalnih strategijah preprečevanja raka,“ ugotavlja vodilna avtorica Harriet Rumgay in izpostavlja, da za mnoge rakotvorne povzročitelje okužb poznamo že obstoječe ali potencialne preventivne ukrepe, vključno s cepivi, diagnostiko in zdravljenjem. Vseeno pa po mnenju raziskovalcev kljub napredku na področju cepljenja in presejanja raki, povezani z okužbami, ostajajo velik svetovni izziv, pri čemer neenakosti prizadevajo predvsem države z nizkim in srednjim dohodkom.