Posredovanje med Moskvo in Kijevom je med obiskom v Ukrajini vnovič ponudil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozdravil. A ob vseh drugih poskusih doseči mirno končanje napetosti Erdogan ne sodi v ožji krog posrednikov. Diplomati se še naprej dogovarjajo za srečanje šefov držav normandijskega formata (Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije), še prej pa pripravljajo srečanje nižjih predstavnikov te četverice prihodnji teden v Berlinu, kjer bodo poskušali doseči napredek pri uresničevanju mirovnih dogovorov iz Minska ter končanje skoraj sedem let trajajočega konflikta v Donbasu. O iskanju poti za umiritev razmer se bodo dan pozneje v nemški prestolnici pogovarjali nemški kancler Olaf Scholz, poljski predsednik Andrzej Duda in francoski predsednik Emmanuel Macron. Na obisk v Moskvo se namerava kmalu odpraviti Scholz, pogovorov v ruski prestolnici ne izključuje niti Macron. Za zmanjšanje napetosti se je v sredo med obiskom pri obrambnem ministru Mateju Toninu zavzel tudi britanski obrambni minister Ben Wallace. »Napad na Ukrajino bi sprožil takojšnje in resne posledice, zato rusko vlado pozivam, naj vztraja pri dialogu,« je rekel, Tonin pa, da bi agresivno vedenje Rusije posledično pomenilo še več zavezniških vojakov ob njenih mejah.
Washington opušča opis »takojšnja nevarnost«
Ob vseh diplomatskih prizadevanjih pa razmere še naprej ostajajo napete. Potem ko so ZDA napovedale premestitev dva tisoč ameriških vojakov v Nemčijo in na Poljsko ter premestitev tisoč v Nemčiji nameščenih vojakov v Romunijo, so v Kremlju to potezo označili kot dejanje, ki vodi k povečanju napetosti, Washington pa pozvali, naj s tem preneha. V Beli hiši so se medtem odločili, da za opis možnosti ruskega napada na Ukrajino ne bodo več uporabljali termina »takojšnja nevarnost invazije«, potem ko je Zelenski ZDA pozval, naj nehajo ustvarjati paniko. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je pojasnjevala, da so z uporabo te besedne zveze hoteli le poslati jasno sporočilo, da bi se Putin lahko odločil izvesti invazijo kadar koli, a je pristavila, da ne vedo, ali je odločitev o tem dejansko sprejel. Zaskrbljenost v Natu se sicer stopnjuje tudi zaradi premikov ruske vojske v Belorusijo, kjer do 20. februarja potekajo skupne vojaške vaje. V Natu pričakujejo, da bi Rusija lahko tja poslala do 30.000 vojakov.
Do zaostritve je prišlo še na medijskem področju med Nemčijo in Rusijo. Potem ko se je nemški regulator odločil za prepoved oddajanja nemške verzije ruskega televizijskega kanala RT, je Moskva odgovorila s prepovedjo delovanja Deutsche Welle v Moskvi in odvzemom akreditacije njihovim novinarjem.
