Norveška, ki si z Rusijo deli skoraj 200 kilometrov kopenske meje na skrajnem severu, se srečuje z novo obliko pritiska. Poveljnik kopenske vojske John Olav Fuglem opozarja na povečano dejavnost ruskih vohunov in hibridno vojskovanje. Po njegovih besedah operativci v državo vstopajo pod krinko običajnih obiskovalcev ali ribičev, njihove dejavnosti na terenu pa hitro izdajo pravi namen prihoda.
Domačini v prvi bojni liniji
Vohunjenje je postalo del vsakdana prebivalcev obmejnega mesta Kirkenes. »Ljudje so postali bolj pozorni,« je pojasnil Fuglem za švedsko televizijo SVT. Domačini hitro prepoznajo neznance, ki govorijo z nenavadnim naglasom, se fotografirajo na strateško pomembnih lokacijah ali se zadržujejo na območjih, kamor sicer zaide le malokdo.
Tudi obmejni stražarji potrjujejo, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo ključno. »Domačini so naše oči in ušesa. Takoj ko opazijo nekaj, kar ne jim zdi prav, nas o tem obvestijo,« dodajajo na meji.
Ambiciozni načrti za okrepitev obrambe
Varnostne razmere na norveško-ruski meji so se drastično spremenile po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Norveška je v odziv avgusta lani ustanovila specializirano brigado Finnmark. Gre za del širše nacionalne strategije, po kateri namerava država do leta 2032 podvojiti svoje obrambne zmogljivosti na severu.