Slovenski javnosti je od četrtka na voljo informacijski spletni portal v slovenščini (http://si.rbth.com/) Russia beyond the Headlines. Portal je ustanovila Rosijskaja gazeta. Slovenskim bralcem naj bi, kot so zapisali, ponudil kakovostne novinarske zgodbe in komentarje strokovnjakov o ruski politiki, gospodarstvu in poslu, znanosti, kulturi, športu in turističnih destinacijah ter življenju nasploh. Stran vsebuje tudi multimedijsko rubriko, v kateri bodo objavljali fotografije, infografiko in videoposnetke o Rusiji. Veliko pozornosti bodo namenili tudi dvostranskim rusko-slovenskim temam.
Objavljamo nekaj odlomkov iz intervjuja, ki ga je med nedavnim obiskom v Rusiji dal slovenski zunanji minister Karl Erjavec za časopis Komersant, objavil pa ga je tudi portal RBTH in je zanimiv v kontekstu zasedanja vrha Nato, ki se v veliki meri ukvarja z odnosi z Rusijo.
Ali se zaradi obiska Putina v Sloveniji ne bojite kritik, kakršne sta od drugih članic Evropske unije slišali Madžarska in Grčija?Ne bojim se. Ruski predsednik k nam prihaja ob stoti obletnici Ruske kapelice pod Vršičem... Ko je Slovenija pred četrt stoletja postala neodvisna, smo se odločili, da bomo na tem mestu vsako leto pripravili spominsko slovesnost.
Obisk Vladimirja Putina so številni že označili za simbolen, saj bo to letos šele njegov drugi obisk v državi članici EU. Ali je Slovenija dejansko tako velika prijateljica Rusije?Smo slovanski narod, zato nas z Rusijo seveda povezujejo zgodovinske vezi. In sam obisk je poklon spominu na te vezi. Lahko dodam, da smo Vladimirja Putina na stoletnico povabili še pred krizo v Ukrajini in s tem povezanimi težavami v odnosih med Rusijo in EU... Nekatere države – ZDA in baltske države so z začudenjem sprejele novico o obisku. Ko smo marca v Bruslju obravnavali odnose med Rusijo in EU, sem jih obvestil o obisku in nisem slišal nobenih kritik. Američani so me spraševali, kaj ta obisk pomeni.
Na srečanju s Sergejem Lavrovom ste izjavili, da ima Slovenija »prilagodljivo stališče« do vprašanja sankcij. Kaj to pomeni?Osebno sem prepričan, da gospodarski ukrepi ne rešujejo političnih problemov – največ škode pa povzročajo podjetjem in potrošnikom. Sankcije veljajo že dve leti, vendar kriza v Ukrajini še zdaleč ni rešena... Hkrati nimam iluzij: konec junija bodo sankcije podaljšane (so jih že podaljšali, op. ur.), saj v skladu z evropsko politiko njihovo ukinitev povezujejo z izpolnjevanjem dogovorov iz Minska. In na tem področju ni napredka. Seveda odgovornost za to ni samo na strani Rusije, ampak morajo »domačo nalogo« narediti tudi ukrajinske oblasti, ki še niso demonstrirale večjega napredka.
Zakaj predstavniki Slovenije ne morejo preprosto nastopiti proti sankcijam?Hočemo, da je naša politika usklajena z Nemčijo, Avstrijo, Italijo. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeaier je že izjavil, da je morda prišel čas, ko bo treba sankcije nekoliko omiliti. sz
