V zadnjem tednu dni so ukrajinski brezpilotniki uničili štiri velikanska skladišča podjetja Wildberries, ki je v Rusiji nekaj podobnega kot Amazon. V teh napadih je umrlo devet ljudi.
Ukrajinski brezpilotniki tako ne napadajo le rafinerij. Z napadi na skladišča Wildberriesa, ki je med Rusi priljubljen za spletno nakupovanje, vse bolj motijo tudi vsakdanje življenje Rusov. Ukrajinsko vojno vse bolj občutijo tudi prebivalci Moskve in Sankt Peterburga, ki jim je bila še do lani nekaj zelo oddaljenega.
Ogromna škoda
V noči s torka na sredo so ukrajinski brezpilotniki napadli dve skladišči Wildberriesa na jugu Rusije, od koder se oskrbuje območje severnega Kavkaza in zasedenega Krima, v soboto pa sta zagoreli tudi dve njegovi pomembni skladišči, eno v bližini Moskve in drugo 400 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta. Ogenj je v vseh štirih primerih uničil ne le blago, ampak tudi poslopja in opremo. Stranke pa ne bodo dobile blaga, ki so ga naročile. Poleg tega se bodo zvišale cene.
Skladišča Wildberriesa, ki je imel še lani prometa za tri odstotke ruskega BDP, niso zaščitena pred napadi brezpilotnikov. Sicer po ocenah Forbesa samo škoda, ki sta jo povzročila zadnja dva ukrajinska napada na blago v dveh skladiščih na jugu Rusije, znaša več kot 100 milijard rubljev, kar je več kot milijardo evrov. Pri tem ni všteta škoda na stavbi, računalnikih in drugi opremi.
Samo sobotni napad na dve skladišči, eno je v bližini Moskve, je povzročil škodo v višini vsaj 1,9 milijarde evrov, kar je nekako lanski dobiček Wildberriesa. Forbes še poudarja, da podjetje ni dolžno vrniti strankam že vplačanih zneskov za uničeno blago, ker tako predvideva klavzula, ki se sklicuje na višjo silo. V tem primeru je to škoda, ki jo je povzročil ukrajinski napad.
Napad na finančne in logistične tokove
Zdi se, da je drugi cilj ukrajinskih napadov pritisk na še eno šibko točko ruskega gospodarstva. Poleg naftne industrije so spletne trgovine in logistična vozlišča postali ključni kanal, po katerem do ruskih potrošnikov prihaja ogromna količina blaga pod sankcijami. Prek posrednikov v srednji Aziji, na Kitajskem in v sami Rusiji se uvažajo pametni telefoni, oblačila, elektronika ter orodja podjetij, kot so Apple, Samsung in ASUS.
V Rusiji je ta metoda zaobidenja sankcij znana kot »paralelni uvoz«. Čeprav je postopek dražji in traja dlje, malim podjetjem omogoča preživetje, trgu pa zagotavlja dostopnost sankcioniranih izdelkov – od programske opreme do najnovejših modelov pametnih telefonov iphone. S tem se v ruski družbi ustvarja privid, da vojna nima večjega vpliva na vsakdanje življenje, kar zmanjšuje spodbudo za odpor proti oblastem.