Rusko zasebno varnostno podjetje Skupina Wagner, ki ga označujejo za paravojaško formacijo blizu Kremlja, je od včeraj na seznamu sankcij Evropske unije zaradi »resnih kršitev človekovih pravic v Ukrajini, Siriji, Libiji, Srednjeafriški republiki, Sudanu in Mozambiku«, so zapisali v Bruslju. Na seznamu je tudi osem posameznikov, med njimi nekdanji ruski vojaški obveščevalec in ustanovitelj skupine Dimitrij Utkin, ki ga EU obtožuje, da je odgovoren za pošiljanje plačancev na vzhod Ukrajine, trije poveljniki in svetovalec predsedniku Srednjeafriške republike Valerij Zaharov, ki ga EU obtožuje, da je organiziral umor treh ruskih novinarjev, ki so preiskovali delovanje Skupine Wagner.
Skupina je razvpita že kar nekaj časa in je po navedbah več virov zelo blizu Kremlju, za katerega naj bi opravljala naloge v Libiji, Siriji in drugod po svetu, ki jih oblast noče zaupati vojski oziroma uradnim uniformam. Moskva to zanika in pravi, da gre za zasebno podjetje, ki lahko ravna po svojih interesih, dokler ne krši zakonov. Ti interesi so po navedbah EU zelo pisani, saj je uvedla sankcije tudi proti trem ruskim podjetjem, ki naj bi sodelovala s Skupino Wagner pri naftnih in plinskih poslih v Siriji, ter v povezavi z Malijem, kjer je vojaška oblast razmišljala o namestitvi enot Skupine Wagner, kar je kot nesprejemljivo označila Francija, ki ima v državi svoje vojake.
Rusija žuga z raketami
Sankcije proti Skupini Wagner so na včerajšnjem srečanju v Bruslju potrdili zunanji ministri EU, bržkone pa ni naključje, da prav v času zaostrenih odnosov z Moskvo, ki jo obtožujejo, da pripravlja napad na Ukrajino. Tudi to je bila tema pogovorov vodij evropskih diplomacij, ki so »vsi zelo jasno povedali, da bodo kakršni koli agresiji na Ukrajino sledile politične posledice in visok ekonomski račun za Rusijo«, kot je rekel vodja evropske diplomacije Josep Borrell. Dodal je, da sankcije usklajujejo z ZDA in Združenim kraljestvom. Rusija zanika, da snuje napad na zahodno sosedo, litovski zunanji minister pa pravi, da je o tem prepričan.
Svarila še naprej prihajajo tudi v obratni smeri. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je včeraj dejal, da bi bila Rusija primorana namestiti jedrske rakete srednjega dosega v Evropi, če to stori zveza Nato, o čemer po njegovih besedah obstajajo »posredni znaki«, med drugim ponovna vzpostavitev 56. topniškega poveljstva, ki je bilo med hladno vojno odgovorno za rakete pershing. V Natu pravijo, da ni nobenih načrtov o namestitvi novih raket v Evropi.
In o še enih evropskih sankcijah je bil včeraj govor – nova nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pozvala EU, naj jih uvede proti voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku. Za enako potezo se je že zavzemal njen predhodnik Haiko Mass. O tem bodo predvidoma govorili tudi jutri na vrhu vzhodnega partnerstva EU.
Do vprašanja diplomatskega bojkota olimpijskih iger v Pekingu pa v EU očitno (še) ni enotnega stališča – na to temo naj bi pogovori tekli še naprej. agencije
