Avstrijski polkovnik Markus Reisner meni, da dodatni vojaki ne bi spremenili razmerja moči. Reisner, ki vodi inštitut za usposabljanje častnikov na Terezijanski vojaški akademiji, je svoje videnje za ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform pojasnil z besedami: »Če bi Rusija preprosto vpoklicala dodatnih 300.000 vojakov, to po mojem mnenju ne bi bilo dovolj, ker bi jih ukrajinski zid dronov zdrobil.«
Zaradi nenehnega nadzora z brezpilotnimi letalniki so vojaške enote bojišče na taktični ravni spremenile v skoraj popolnoma pregledno območje. To obema stranema onemogoča večje presenetljive premike in kopičenje sil za ofenzivo. Vsak poskus preboja hitro izničijo natančni napadi iz zraka, kar nevtralizira prednost v številu vojakov.
Reisner kljub temu ne izključuje nove ruske mobilizacije, ki bi jo ruske oblasti po njegovi oceni lahko začele po parlamentarnih volitvah. Takšen korak bi verjetno povezali z okrepljenimi napadi, kar bi pomenilo nadaljnjo eskalacijo konflikta. A za uspeh ne bi bila ključna zgolj številčnost, temveč predvsem tehnološka premoč za premagovanje nadzora z droni.
Ukrajina stavi na tehnološko premoč
Vojno v Ukrajini so vojaški strokovnjaki označili za laboratorij za sodobno vojskovanje, kjer tehnološke inovacije pogosto prevladajo nad golo silo. Kijev z inovativno uporabo brezpilotnih letalnikov in robotskih sistemov uspešno kljubuje številčnejši ruski vojski. Ta strategija ne le nevtralizira rusko premoč v številu vojakov, ampak tudi postavlja temelje za novo dobo vojskovanja.
Strokovnjak za Rusijo Gerhard Mangott ocenjuje, da ima Ukrajina jasno prednost pri kopenskih robotskih sistemih, povzema nemški Focus. Ti sistemi pomagajo reševati eno ključnih ukrajinskih težav, to je pomanjkanje vojakov. »Če naloge prevzamejo robotski sistemi, potem ta kadrovski primanjkljaj ni več tako izrazit,« pojasnjuje Mangott.
Nedavno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski celo sporočil, da so daljinsko vodeni roboti prvič brez neposrednega sodelovanja vojakov zavzeli rusko oporišče. Hkrati ukrajinski inženirji razvijajo nove vrste hibridnih dronov. Ti združujejo doseg letalnikov s fiksnimi krili in natančnost multikopterjev, kar omogoča napade na cilje, oddaljene tudi več kot sto kilometrov.
Novi napadi na rusko logistiko in zaledje
Ukrajinske sile so v zadnjih mesecih okrepile napade z droni globoko v ruskem zaledju. S tem sistematično uničujejo logistične poti, skladišča in oskrbovalne linije. Ta strategija, ki jo je Zelenski označil za prednostno nalogo, sili rusko vojsko k uporabi daljših in dražjih poti za oskrbo svojih enot.
Med drugimi nedavno zadetimi cilji sta bila cestni most na območju Viselki v okupiranem delu regije Doneck in skladišče dronov blizu Červonopopivke. Iz Ukrajine so poročali tudi o napadu na koncentracijo ruskih enot pri Purdivki v regiji Lugansk. Vsak takšen napad dodatno otežuje ruske operacije in logistiko.
Predstavniki ukrajinskih sil so potrdili tudi napad na veliko naftno rafinerijo v ruski regiji Tjumen, ki se je zgodil 25. julija. Ta obrat, kot navajajo pri mediju Kyiv Independent, sodi med največje v državi. Letno predela okoli sedem milijonov ton surove nafte in proizvaja bencin, dizel ter letalsko gorivo za rusko industrijo in oborožene sile.
Vzporedno z napadi poteka tudi tehnološka oboroževalna tekma na področju elektronskega bojevanja. V Rusiji so razvili sisteme, ki lahko motijo signale GPS in celo »ugrabijo« ukrajinske drone. To sili Kijev k nenehnemu razvoju naprednejših in odpornejših sistemov, kar kaže na dinamično naravo sodobnega bojišča.