Rusija, največja svetovna izvoznica pšenice, se zaradi vojne v Ukrajini vse bolj spopada s težavami pri izvozu kmetijskih pridelkov. Od julija, ko se je začela nova sezona trženja žita, obe državi napadata pristanišča in plovila na območju Črnega morja, kar je močno ohromilo tamkajšnjo trgovino s kmetijskimi proizvodi.
Moskva želi kljub temu ohraniti ključne kupce na Bližnjem vzhodu in v Aziji, zato išče alternativne izvozne poti. Sprva je večino trgovine preusmerila v pristanišča ob Baltskem morju, pri čemer je subvencionirala železniški prevoz žita iz rodovitnih južnih regij države. Zdaj pa odpira še arktično možnost.
Prva pošiljka iz Murmanska
Pristanišče Murmansk in trgovska družba Demetra Holding sta 28. oktobra sporočila, da so začeli natovarjati prvo pošiljko 3400 ton žita, ki prihaja iz ključnih ruskih kmetijskih regij.
Po podatkih ladijskih evidenc in vira na trgu naj bi v Murmansku na ladjo naložili skupno približno 28.000 ton pšenice, namenjene v maroško pristanišče Casablanca.
Murmansk leži skoraj 2000 kilometrov severno od Moskve, blizu meje z Norveško. Njegova pomembna prednost je dostop prek mednarodnih voda, ki niso pod nadzorom članic Nata. Pristanišče je imelo pomembno vlogo že med drugo svetovno vojno, ko so zavezniški konvoji po tej poti Sovjetski zvezi dostavljali vojaško in drugo pomoč.
»V času, ko se tradicionalne izvozne poti soočajo z omejitvami, pristanišče Murmansk hitro odpira alternativno pot na tuje trge za ruske kmete,« so sporočili iz pristanišča.
Baltsko morje vse bolj tvegana možnost
Rusija je večino izvoza žita doslej preusmerila v pristanišča ob Baltskem morju. Ta so septembra pretovorila 1,2 milijona ton žita, kar je predstavljalo več kot 60 odstotkov vsega ruskega pomorskega izvoza žita. Podjetja so za pretovor začela prilagajati tudi terminale, ki so bili prej namenjeni predvsem gnojilom in premogu.
Vendar se v Moskvi vse pogosteje pojavljajo opozorila o morebitnih sovražnih ukrepih evropskih članic Nata na tem območju. Rusija je namreč edina država z dostopom do Baltskega morja, ki ni članica zavezništva.
Odnosi med Rusijo in evropskimi državami so se v zadnjih mesecih še poslabšali. Kremelj evropske države obtožuje neposrednega vojaškega sodelovanja v vojni v Ukrajini, kar evropske vlade zavračajo. Poudarjajo, da je njihova vojaška in finančna pomoč namenjena podpori ukrajinski obrambi.
Rusija ne želi več novega dogovora o Črnem morju
Turčija, ki je tudi sama uvoznica ruskega žita, si je prizadevala za vzpostavitev premirja in obnovitev ladijskih pošiljk prek Črnega morja. Vendar je Moskva sporočila, da je nova različica dogovora o izvozu žita ne zanima več.
Turčija in Združeni narodi so leta 2022 posredovali pri sklenitvi črnomorske žitne pobude, ki je omogočila varen izvoz ukrajinskega žita po morju. Rusija je iz dogovora izstopila leta 2023, saj je trdila, da se tudi njen izvoz hrane in gnojil spopada z ovirami.
