Rekordna količina proizvedenih granat, minometnih nabojev in raket vzbuja vprašanja o dolgoročnih strateških načrtih Rusije in morebitni pripravi na nove fronte.
Po ocenah estonskih strokovnjakov je mogoče takšen porast proizvodnje pripisati predvsem gradnji novih industrijskih obratov po vsem ruskem ozemlju. Moskva naj bi v letu 2025 v obrambni sektor investirala več kot 10 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP).
Ta obsežen finančni vložek je ruskim oboroženim silam omogočil nadaljevanje vojaških operacij v Ukrajini kljub strogim mednarodnim sankcijam. Poleg lastne proizvodnje se Rusija močno zanaša tudi na uvoz. Od leta 2023 naj bi od svojih zaveznic pridobila od pet do sedem milijonov granat, pri čemer naj bi po ukrajinskih ocenah do polovice vsega streliva, uporabljenega v zadnjih šestih mesecih, izviralo iz Severne Koreje.
Šef obveščevalcev: Ne verjamem, da nam grozi napad
V Talinu ob tem mirijo ugibanja o neposredni nevarnosti za države članice Nata. Vodja estonske obveščevalne službe Kaupo Rosin je pojasnil, da ne verjame v namero Vladimirja Putina za napad na zavezništvo v bližnji prihodnosti, saj se rusko gospodarstvo zaradi vojne in sankcij sooča s hitrim slabljenjem in upočasnjeno rastjo.
Dolgoročna vzdržnost takšnega vojaškega tempa ostaja pod vprašajem, saj se znotraj ruske družbe krepijo napetosti glede socialnih posledic vojne. Čeprav je vojaška proizvodnja dosegla vrhunec, se je gospodarska rast v enem letu upočasnila za štirikrat, kar neposredno vpliva na standard prebivalstva. Poročilo tako zaključuje, da je Rusija sicer vojaško močnejša v smislu zalog streliva, vendar je njena ekonomska osnova vse bolj krhka.