Moskva je v zadnjem letu svojo posebno ekonomsko cono Alabuga v Tatarstanu – glavno rusko središče za proizvodnjo dronov – razširila za dodatnih 340 hektarjev. Satelitski posnetki razkrivajo nove hangarje, razširjene proizvodne obrate in stanovanjske objekte. Južno od cone so odprli še eno veliko gradbišče, ki obsega približno 450 hektarjev, njegova namembnost pa za zdaj ostaja neznana. Po poročanju časnika The Telegraph proti novemu kompleksu že gradijo cesto, ki ga bo povezala s staro cono.
Tovarna v Alabugi je v zadnjih letih postala ključni del ruske vojaške industrije. Tam proizvajajo brezpilotne letalnike dolgega dosega, vključno z rusko različico iranskih dronov šahed, poimenovanimi geran-2. Stroški proizvodnje enega drona so ocenjeni na od 17.000 do 58.000 evrov, v obratih pa naj bi delali tudi mladoletniki. Oleksandr Sirski, vrhovni poveljnik ukrajinskih sil, je januarja opozoril, da Rusija načrtuje podvojitev dnevne proizvodnje »samomorilskih dronov« na kar 1000 enot.
Vsebina pošiljk ostaja neznana
Ameriški uradniki so za The New York Times potrdili, da Kremelj prek Kaspijskega morja v Iran pošilja komponente za drone, s čimer želi pomagati pri obnovi iranskih vojaških zmogljivosti med trenutnim premirjem. Ta morska pot se že leta uporablja za prevoz vojaške opreme med državama. Med nedavnim konfliktom med Izraelom in Iranom so izraelske sile napadle iransko pristanišče Bandar Anzali prav z namenom, da bi prekinile ruske dobave vojaške opreme, vključno z droni šahed in topniškimi granatami.
Čeprav točna vsebina pošiljk prek Kaspijskega morja ostaja neznana, analitiki menijo, da krepitev sodelovanja dokazuje vse tesnejše vojaško zavezništvo med Moskvo in Teheranom. Po pisanju The Economista je Kremelj Iranu ponudil 5000 dronov kratkega dosega, odpornih proti elektronskemu motenju, ter dodatne satelitsko vodene drone večjega dosega, vključno z usposabljanjem za njihovo uporabo.
Rusija je Iranu že predala tehnologijo za izboljšanje dronov šahed, pri čemer je izkoristila izkušnje iz vojne v Ukrajini. Nadgradnje, o katerih poroča The Wall Street Journal, so izboljšale komunikacijo, navigacijo in natančnost ciljanja. Moskva naj bi Teheranu posredovala tudi satelitske obveščevalne podatke o lokacijah in premikih ameriških vojakov, ladij in letal.
Strateška igra na Bližnjem vzhodu
Del zahodnih analitikov meni, da Kremelj s sodelovanjem z Iranom poskuša podaljšati nestabilnost na Bližnjem vzhodu. S tem želi Rusija imeti dobiček od višjih cen nafte in preusmeriti mednarodno pozornost od vojne v Ukrajini.
Rusija je iranske drone začela uporabljati proti Ukrajini leta 2022. Domača proizvodnja različice geran-2 se je začela julija 2023; danes se med 90 in 95 odstotki teh dronov proizvede znotraj Rusije, večinoma v Alabugi, približno 960 kilometrov vzhodno od Moskve.
Kompleks, ki je bil prvotno zasnovan za privabljanje zahodnih investicij, se je po začetku invazije na Ukrajino prelevil v velik vojaškoindustrijski center. Rusi so zasnovo dronov skozi vojno dodatno izboljšali: povečali so njihovo vzdržljivost pri hitrosti letenja, ki se je v nekaterih primerih potrojila.