Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je danes ponovil, da Rusija izključuje kakršen koli ozemeljski kompromis o Donbasu, Krimu in drugih območjih, ki jih Moskva imenuje »Nova Rusija« (gre za območje štirih ukrajinskih regij, ki so si jih nezakonito prilastili z nelegitimnim referendumom). Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je danes na Nizozemskem, je rezultate pogovorov v Berlinu ocenil za »teoretično dobre elemente na papirju«. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem ocenil, da je sporazum o končanju ruske agresije na Ukrajino bliže kot kdaj prej.
Evropejci vidijo žogico na ruskem igrišču
Po ameriško-ukrajinskih pogovorih v Berlinu so se na večerji pri kanclerju Friedrichu Merzu o napredku pri pogajanjih in varnostnih jamstvih za Ukrajino pogovarjali predsednik evropskega sveta Antonio Costa, predsednica komisije Ursula von der Leyen, premierka Danske Mette Frederiksen, predsednik Finske Alexander Stubb, predsednik Francije Emmanuel Macron, premierka Italije Giorgia Meloni, premier Nizozemske Dick Schoof, premier Norveške Jonas Gahr Støre, premier Poljske Donald Tusk, premier Švedske Ulf Kristersson in predsednik britanske vlade Keir Starmer.
Voditelji so pozdravili znaten napredek pri prizadevanjih predsednika Trumpa za zagotovitev pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, prav tako so izrazili zadovoljstvo nad močnim zbliževanjem stališč med Združenimi državami, Ukrajino in Evropo. V skupni izjavi so še zapisali, da so se z ZDA zavezali k sodelovanju za zagotovitev trdnih varnostnih jamstev in gospodarske podpore Ukrajini v okviru mirovnega sporazuma. Prav tako je v tem dokumentu možno najti zagotovilo, da se mednarodne meje »ne smejo spreminjati s silo«. Vendarle so pragmatično dodali, da morajo odločitve o ozemlju sprejeti prebivalci Ukrajine, ko bodo vzpostavljena učinkovita varnostna jamstva. Evropska deseterica je še ocenila, da je »zdaj naloga Rusije, da pokaže pripravljenost za dosego trajnega miru« s podpisom načrta in dogovorom o premirju.
Šest zavez za Ukrajino
Jasno so opredelili šest zavez, ki morajo biti vključene v vsak sporazum. Ena od teh je, da mora vsak sporazum z Rusijo Kijevu omogočiti, da ohrani svoje oborožene sile v številu 800.000 vojakov. S tem so se jasno uprli prvotnim ameriško-ruskim prizadevanjem, da bi se število ukrajinske vojske prepolovilo. Prav tako so se evropski voditelji zavzeli za večnacionalne sile pod vodstvom Evrope, ki bodo kot neke vrste mirovniške enote delovale znotraj Ukrajine. Te sile bodo sestavljene iz kontingentov držav, ki so se prostovoljno pridružile koaliciji voljnih, in jih bodo podpirale ZDA. »Pomagale bodo pri obnovi ukrajinskih sil, zaščiti ukrajinskega zračnega prostora in zagotavljanju večje varnosti na morju, tudi z operacijami znotraj Ukrajine,« so se v izjavi zavezali evropski voditelji. Švedski premier Ulf Kristersson je povedal, da je bil med pogovori v Berlinu v ponedeljek dosežen znaten napredek.
Po ocenah evropskih voditeljev je treba vzpostaviti tudi mehanizem za nadzor in preverjanje premirja pod vodstvom ZDA z mednarodno udeležbo. Ta naj bi zagotavljal zgodnje opozarjanje pred morebitnimi napadi ter ugotavljal morebitne kršitve in se nanje odzival, z mehanizmom za preprečevanje konfliktov pa bi umirjali napetosti, ki bodo v korist vsem stranem.