Analiza, objavljena konec januarja, kaže, da je Rusija začela obnavljati garnizijo iz sovjetskih časov v Petrozavodsku, ki je bila dolga leta opuščena. Prestolnica republike Karelije je od finske meje oddaljena približno 175 kilometrov, v njej pa sta že letalsko oporišče in skladišče opreme.
V mestni četrti Ribka so izkrčili obsežne gozdne površine, opazili pa so tudi na desetine vojaških vozil. »Gradbena dela nakazujejo, da se objekt pripravlja na trajno uporabo,« je za finsko televizijo Yle pojasnil vojaški strokovnjak Marko Eklund. Po njegovih besedah bi garnizija lahko služila za namestitev novega 44. armadnega korpusa s 15.000 dodatnimi vojaki. Prav tako se nadaljujejo dela v vojaškem mestu Kandalakša.
Satelitski posnetki razkrivajo, da so v garniziji Luptsche-Savino, približno sto kilometrov od finske meje ob vznožju polotoka Kola, zgradili več novih objektov. Eklund meni, da bo razširitev namenjena novi topniški brigadi in delom inženirske brigade, kar skupno pomeni približno 2000 vojakov.
Priprava na morebiten spopad z Natom
Te ugotovitve je povzel tudi Inštitut za vojne študije ISW. »Rusija gradi vojaško infrastrukturo v bližini finske meje, verjetno kot del širših prizadevanj za vojaško širitev, s katero se ruske oborožene sile pripravljajo na morebiten prihodnji spopad z Natom,« pišejo.
Dogodki sovpadajo z reorganizacijo, ki jo je Kremelj napovedal leta 2024, ko je bilo Zahodno vojaško okrožje razdeljeno na Moskovsko in Leningrajsko okrožje. ISW je to ocenil kot ruski poskus izboljšanja strateške poveljniške strukture vzdolž severne meje.
Finska obveščevalna služba: Ni neposredne grožnje
Finska vojaška obveščevalna služba poudarja, da te spremembe ne predstavljajo neposredne grožnje, saj večina ruskih sil ostaja angažirana v Ukrajini. »Vendar pa je jasno, da bo po koncu vojne ena glavnih smeri razvoja ruskih sil prav Finska,« navaja poročilo.
Območje ob meji je strateško ključno, saj le ozek kopenski pas povezuje polotok Kola, kjer domuje ruska Severna flota z jedrskim arzenalom, s preostankom države. Če bi bila ta povezava prekinjena, bi bila flota popolnoma izolirana.
Ostra retorika in hibridno vojskovanje
Zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je bilo z vstopom Finske v Nato izgubljenih »več desetletij dobrososedskih odnosov«. Od takrat je Finska vse pogostejša tarča ruske propagande.
Dmitrij Medvedev, namestnik vodje varnostnega sveta, se je v intervjuju s porogljivostjo spominjal svojega služenja vojaškega roka, ko je »streljal v smeri finske meje«. Ob koncu je izrekel še prikrito grožnjo: »Ne bomo jokali za njimi. Vendar jim ne bi svetoval, da se s tem šalijo, saj jim izkušnje iz sporov v 20. stoletju niso v prid.«
ISW meni, da so te izjave del psihološke vojne, katere namen je ustvariti lažne povode za prihodnje vojaške akcije in destabilizirati Zahod prek dezinformacij ali sabotaž na kritični infrastrukturi.