Vojna v Ukrajini tudi 21. dan od začetka invazije ni pojenjala, čeprav je meddržavno sodišče Rusiji odredilo, da takoj prekine vojaške operacije na ozemlju Ukrajine in zagotovi umik vseh drugih sil pod svojim nadzorom. Čeprav prekinitve spopadov še ni na obzorju, pa tako z ukrajinske kot ruske strani vse pogosteje prihajajo namigi, da bi pogajanja med Moskvo in Kijevom vendarle utegnila pripeljati do rešitve konflikta.
Po navedbah Kremlja se pogajanja z Ukrajino ta čas vrtijo okoli vprašanja, da bi po vzoru Avstrije in Švedske Ukrajina postala nevtralna država, hkrati pa naj bi dobila mednarodna varnostna zagotovila, da ne bo prišlo do vnovičnega napada na njeno ozemlje. Da so se pripravljeni pogovarjati o nevtralnosti Ukrajine, je svojim ministrom potrdil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sicer vztrajal, da ruske operacije v Ukrajini potekajo po načrtu. Ukrajinski pogajalec Mihailo Podoljak pa je na drugi strani vztrajal, da Ukrajina za dogovor z Rusijo potrebuje varnostna poroštva, prekinitev spopadov in umik ruskih sil iz države. To pa naj bi bilo mogoče doseči samo na neposrednih pogovorih ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in Putina. Moskva njunemu srečanju ne nasprotuje, a z izključnim namenom, da zaključita že poprej oblikovan dogovor.
Nato bo še krepil prisotnost na vzhodu
Obrambni ministri Nata so se na izrednem zasedanju dogovorili, da je treba Ukrajini še naprej pomagati z orožjem – dodatno pošiljko so včeraj zagotovile ZDA in Velika Britanija, hkrati pa se je severnoatlantsko zavezništvo pripravljalo na krepitev vojaške prisotnosti v članicah vzhodnega krila Nata. Kot je po zasedanju dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so vojaške poveljnike pooblastili za pripravo načrtov okrepljene prisotnosti na kopnem, v zraku, na morju, povečati pa nameravajo tudi pripravljenost v kibernetskem prostoru in vesolju.
Po pripravi načrtov vojaških poveljnikov bodo prihodnje usmeritve Nata na junijskem vrhu sprejemali voditelji članic severnoatlantskega zavezništva, ki se bodo sestali že prihodnji teden na izrednem zasedanju v Bruslju. Udeležil se ga bo tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki bo nato predvidoma sodeloval še na vrhu EU.
Nova obrambna pomoč ZDA
Čeprav se na diplomatskem horizontu nakazuje možna rešitev za končanje vojne v Ukrajini, so se pogovori ukrajinske strani z Zahodom nadaljevali, kot da bo trajala še lep čas. Medtem ko Evropska unija še koleba, ali naj Ukrajini dodeli nadaljnjih 500 milijonov evrov pomoči za obrambne namene, bo država novo obrambno pomoč dobila od Združenih držav.
Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj najavil dodatnih 800 milijonov dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino, potem ko je ukrajinski predsednik Zelenski poprej nagovoril ameriški kongres in vnovič trkal na vest Američanov, naj vendar vzpostavijo območje prepovedi letenja nad Ukrajino. To možnost so sicer tako v Washingtonu kot zvezi Nato že večkrat zavrnili, ker bi to de facto pomenilo vstop zavezništva v vojno z Rusijo. Stoltenberg je prošnjo Zelenskega včeraj vnovič zavrnil, prav tako je na neodobravanje zavezništva naletel predlog podpredsednika poljske vlade Jaroslawa Kaczynskega med obiskom treh premierjev v Kijevu o napotitvi Natovih mirovniških sil v Ukrajino. Premierji so se sicer včeraj zjutraj že vrnili na Poljsko.
