V Kijevu so bili sicer jezni, ker je Rusija dva vojna ujetnika, ki imata tako ukrajinsko kot madžarsko državljanstvo, izročila neposredno Madžarski, sicer najbolj Rusiji naklonjeni članici Evropske unije. Ukrajina je to označila za provokacijo in kršitev mednarodnega prava.
O tokratni zamenjavi vojnih ujetnikov so se dogovorili na februarskih pogovorih v Ženevi. Pred tem je pod posredovanjem Združenih držav januarja potekal prvi krog pogajanj v Abu Dabiju. Tretji je bil okvirno predviden za ta teden oziroma za začetek marca spet v Abu Dabiju. Očitno je odpadel zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, kamor je zdaj usmerjena pozornost Washingtona, Združeni arabski emirati pa so tarča iranskih napadov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so o prihodnosti pogovorov govorili za ameriško stranjo. Preložili naj bi jih »za nekaj časa«, Kijev pa je predlagal, da naslednji krog poteka v Turčiji ali Švici. »Še naprej se pogovarjamo z Združenimi državami, praktično vsakodnevno. Zaradi položaja v Iranu za zdaj še nismo dobili signalov o (novem) tristranskem srečanju,« je dejal
V Evropi se medtem vrstijo opozorila, da ukrajinska vojna ne sme biti odrinjena na stran zaradi napadov na Iran. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je o tem dejal, da »mnogi voditelji v Evropi in ZDA ter Kanadi pravijo, da mora iti za pristop tudi-tudi – da zavezniki omogočamo, kar Američani počno na Bližnjem vzhodu, in hkrati tudi zagotavljamo Ukrajini, kar potrebuje, da ostane močna v boju«. Sicer pa Ukrajina ostaja aktualna tudi drugače – prosili na bi jo za pomoč zaradi njenih izkušenj v boju proti iranskim dronom, ki jih je Teheran dostavljal Rusiji, zdaj pa z njimi napada na Bližnjem vzhodu v odgovor na ameriško-izraelske napade.
