Vojna v Ukrajini bo za vedno spremenila način vojskovanja. Ob brezpilotnikih obe strani razvijata tudi opremo za elektronsko vojskovanje. O ukrajinskem sistemu Lima, ki zmede ruske drone in rakete ter jih skrene s poti, smo že poročali. Podobno orodje pa je očitno razvila tudi Rusija.
Rusom je namreč že večkrat uspelo med letom »ugrabiti« ukrajinske drone dolgega dosega ter jih usmeriti proti Finski in baltskim državam. Rusija je s to strategijo že povzročila škodo in celo prispevala k padcu latvijske vlade.
Kako Rusi ugrabijo ukrajinske drone?
Če se je sprva morda zdelo, da gre za naključne incidente oziroma posledice napak v navigaciji ukrajinskih dronov, je pogostost incidentov pokazala, da se v ozadju skriva nov način ruskega vojskovanja.
Več vojaških analitikov je v zadnjem času poročalo o ruskih »ugrabitvah« ukrajinskih dronov. Britanski Telegraph medtem poroča, da Rusi v ta namen uporabljajo signal iz oddajnika v kaliningrajski eksklavi. Ta signal moti GPS-pozicioniranje dronov in jih usmerja proti zahodu. Oddajnik deluje že nekaj let, vendar časnik poroča, da ga je Rusija zdaj sposobna uporabiti za blokiranje povezave dronov z navigacijskimi sateliti.
Oddajnik sprva oslepi dronov GPS-sistem, nato pa pošlje še motilni signal, močnejši od katerega koli drugega signala, ki bi ga dron lahko zaznal. Dron posledično začne slediti navigacijskim navodilom lažnega signala. V praksi dron oceni, da je veliko globlje znotraj ruskega ozemlja, kot je v resnici. Zato popravi svojo pot proti zahodu, da bi se približal svojemu zastavljenemu cilju. V resnici pa se začne približevati zračnemu prostoru držav zveze Nato.
The Telegraph je prav tako razkril, da lahko ruski oddajnik spremeni tudi časovno kodo računalnika v dronu. Zaradi tega brezpilotni letalnik oceni, da je denimo desetletje v prihodnosti. Ta zmeda lahko povzroči, da se dron sredi leta ponovno zažene ali popolnoma izklopi in strmoglavi, pojasnjuje Ramsay Faragher, direktor britanskega inštituta za navigacijo.
Ima Ukrajina odgovor?
Ukrajina se teh ruskih ukrepov zaveda in jih poskuša odpraviti. Dokler težave ne reši, pa obstaja nevarnost, da se kateri koli njihov dron spremeni v bumerang in napade Ukrajino ali katero od njenih zaveznic. »Ni razloga, da bi Rusija nehala, saj Moskva zaradi tega ne bo utrpela nobenih stroškov ali posledic, izkupiček od truda, ki ga vlagajo, pa je ogromen,« je dejal Keir Giles, strokovnjak za Rusijo na raziskovalnem inštitutu Chatham House.
Če bi se ruski sistem za ugrabljanje dronov izkazal za zelo zanesljivega, bi se Ukrajina verjetno morala odpovedati celotnemu razredu dronov, ki so ranljivi za takšne elektronske napade. Dobra novica za Ukrajino je, da naj bi že imela v rokavu naprednejše drone, ki jih takšni napadi ne bi prizadeli.
Droni z bolj zmogljivo umetno inteligenco bi lahko svoje cilje našli tudi s pomočjo orientacije v prostoru oziroma po orientacijskih točkah, kot so specifične reke, zgradbe in hribi – podobno, kot se v naravi orientiramo ljudje. Takšnih dronov ne bi več zmedli z lažnimi GPS-podatki, saj bi dobesedno »videli«, da so v resnici na pravi poti.
V omejenem obsegu je Ukrajina drone s takšnimi zmogljivostmi že začela uporabljati. Dobra novica za Ukrajince je tudi podatek, da so v zadnjih treh mesecih uspeli spraviti v uporabo več novih modelov dronov, ki imajo zmožnost sprejemanja določenih odločitev, kot jih je od začetka vojne v Ukrajini v uporabo uspela spraviti Rusija. Na roko gredo Ukrajini tudi posledice vojne v Iranu in odločitev zalivskih držav, da finančno izdatno podprejo ukrajinsko industrijo vojaških dronov. Njihove razvojne kapacitete bi zato lahko v prihodnje še dodatno narasle.
Ruski načrt
Ker dolgoročni obeti vojne z droni trenutno kažejo v korist Kijevu, je toliko lažje razumeti cilj Moskve. Ta želi s preusmerjanjem ukrajinskih dronov ustvariti politične napetosti med Ukrajino in njenimi najtesnejšimi evropskimi zaveznicami ter spodkopati podporo Kijevu.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga poudarja, da Ukrajina ni namerno ogrožala zaveznikov. Po njegovih besedah je Kijev pripravljen sodelovati z baltskimi državami in Finsko pri preprečevanju podobnih incidentov, tudi z neposrednim vključevanjem ukrajinskih strokovnjakov.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgi Tihi je Rusijo obtožil, da drone namerno preusmerja na Baltik ter hkrati vodi propagandno kampanjo. Ruski uradniki se namreč po vsakem incidentu trudijo prikazati, da je prav Ukrajina grožnja regionalni varnosti. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je celo predlagal, naj baltske države proti Ukrajini aktivirajo Natov 5. člen o kolektivni obrambi.
Nevarnost za javno mnenje je realna
Baltske države in Finska sodijo med najtrdnejše podpornice Ukrajine. Nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves pa opozarja, da bi lahko pogosti vdori dronov sčasoma vplivali na javno mnenje. Po njegovih besedah si nihče ne želi dronov nad lastnim ozemljem. Primer Latvije medtem kaže, kako resne politične posledice imajo lahko takšni dogodki.
Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je dejal, da je Estonija Ukrajino javno pozvala k boljšemu nadzoru dronov, saj ne želi ogroziti podpore estonske javnosti Ukrajini. Tudi poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je poudaril, da mora biti Ukrajina natančnejša, da ne bi dala Rusiji priložnosti za provokacije.
Kljub napetostim pa baltski uradniki poudarjajo, da za incidenti vidijo predvsem odgovornost Moskve. Generalni sekretar estonskega zunanjega ministrstva Jonatan Vseviov je dejal, da estonska javnost razume, da so droni posledica ruske agresije proti Ukrajini in ruskega elektronskega motenja. Podobno stališče zavzema tudi Latvija. Evropska komisija medtem opozarja, da incidenti kažejo na potrebo po močnejši evropski zračni obrambi in skupnih sistemih za zaščito pred droni.
Zgodovina incidentov
Prvi večji incident se je zgodil marca na Finskem, kjer je strmoglavilo več dronov. Finske oblasti so potrdile, da je bil vsaj eden ukrajinski, Kijev pa se je uradno opravičil.
Maja so nato droni iz Rusije vstopili v latvijski zračni prostor. Eden je strmoglavil v bližini skladišča nafte v mestu Rezekne ob ruski meji. Latvijske oblasti več dni niso javno potrdile izvora dronov, čeprav naj bi imele dokaze o njihovi poti. Tudi v tem primeru je Ukrajina prevzela odgovornost in se opravičila.
Dogodek je v Latviji sprožil resno politično krizo. Razkril je napetosti v vladajoči koaliciji glede nacionalne varnosti, premierka Evika Silina pa je 14. maja napovedala odstop.
Kmalu zatem se je incident zgodil še v Estoniji. Natovo lovsko letalo je 19. maja prvič sestrelilo sumljiv dron nad estonskim ozemljem. Podobni primeri so se ponovili še v naslednjih dneh, kar je dodatno povečalo zaskrbljenost v regiji. Oblasti so prebivalcem že posredovale tudi napotke, kako naj se odzovejo, če oblasti razglasijo nevarnost napada z dronom.