Vse večji odliv denarja sovpada z intenzivnejšimi ukrajinskimi napadi z brezpilotnimi letalniki in naraščajočim strahom, da bi Kremelj lahko začel jemati denar ljudi, da bi zagotovil denar za financiranje vojne.
Vse večji pritisk na ruske banke
»Skupni letošnji dvigi bi lahko skoraj podvojili znesek, ki je bil dvignjen v prvem letu vojne z Ukrajino,« je dejal Taras Skvorcov, predstavnik največje ruske banke Sberbank. Po njegovih besedah dvigi povzročajo težave z likvidnostjo in dodatno obremenjujejo ruski finančni sektor. Ta se že spopada z vse večjim številom slabih posojil, ki so posledica kreditnega razcveta, povezanega z vladnimi prizadevanji za povečanje vojaške proizvodnje.
»Droni letijo. Stvari gorijo. Nervoznost narašča. Morda pa se bo v ljudeh prebudila vsakdanja modrost in bodo spoznali, da morajo imeti gotovino pod žimnico, ne pa v bankah, od koder je morda ne bodo nikoli dobili nazaj,« je povedal nekdanji ruski finančni uradnik.
Oblast lahko omeji dvigovanje denarja
Aleksandra Prokopenko, nekdanja svetovalka ruske centralne banke, meni, da množični dvigi kažejo na vse globlji strah med prebivalstvom. »To pomeni, da ljudje ne zaupajo niti ruskemu bančnemu sistemu niti finančnemu sistemu. Vse je posledica strahu, da bo vlada nekaj storila z bančnim sistemom oziroma da bi lahko nacionalizirala bančne vloge,« je dejala. Čeprav meni, da je takšen scenarij malo verjeten, ne izključuje možnosti, da bi oblasti omejile dvigovanje denarja.
Tudi podjetja poskušajo denar spraviti iz Rusije
Vse večje skrbi zaradi morebitnega zasega premoženja niso omejene zgolj na prebivalstvo. Tudi velika podjetja poskušajo denar premakniti iz dosega ruskih regulatorjev. Po podatkih centralne banke je bilo v drugem četrtletju 2026 iz Rusije v tujino prenesenih več kot 8,1 milijarde evrov. »Vsak mesec beležimo velik odliv. Če se bo trend nadaljeval, se razmere ne bodo izboljšale,« je za ruski RBK Radio dejal Skvorcov.
Odstavili glavnega ekonomista državne banke
Težave z likvidnostjo pomenijo, da številne ruske banke nimajo dovolj denarja za nakup državnih obveznic, opozarja Skvorcov. Craig Kennedy, nekdanji podpredsednik za investicijsko bančništvo pri Bank of America Merrill Lynch in danes raziskovalec na Davisovem centru za ruske in evrazijske študije Univerze Harvard, meni, da gre za skrb vzbujajoč znak.
»Velike sile med vojno ne doživljajo zaporednih neuspehov pri izdajanju državnih obveznic,« je dejal. Na občutljivost razmer kaže tudi nedavna odstavitev Andreja Klepača, glavnega ekonomista državne banke VEB. Slednji je opozoril, da Rusija ne more zmagati v izčrpavajoči vojni z Ukrajino, dokler ima Kijev podporo Zahoda. »V tej izčrpavajoči vojni ne bomo zmagali. V zablodi smo, če mislimo, da bo v Ukrajini vse razpadlo. Ni razpadlo in ne bo. Medtem pa naši stroški rastejo,« je dejal.
Rusijo prizadela tudi vse hujša kriza z gorivom
Razmere je dodatno zaostrila ukrajinska kampanja napadov na ruske naftne objekte. Ukrajina je od pomladi z brezpilotnimi letalniki napadla številne ruske rafinerije, pri čemer naj bi bilo prizadetih več kot 30 odstotkov zmogljivosti države. Posledice so se pokazale v eni najhujših kriz z gorivom po razpadu Sovjetske zveze.
Ruska centralna banka je bila junija zaradi strahu pred inflacijskimi pritiski, ki bi jih lahko povzročile višje cene goriva, prisiljena omejiti pričakovano znižanje obrestnih mer. Nemir se je razširil tudi na trg državnih obveznic. Donosnost desetletnih ruskih državnih obveznic je dosegla 17 odstotkov, ministrstvo za finance pa je moralo nove izdaje odložiti.
Proračunski primanjkljaj je od januarja do julija dosegel že 65,6 milijarde evrov, kar je precej več, kot je bilo predvideno. Zato vse bolj narašča strah, da bi lahko Kremelj posegel po prihodkih velikih podjetij in njihovem premoženju, da bi financiral vojno.
Država zasega vse več premoženja
Ruske oblasti so že zasegle premoženje več podjetij v lasti milijarderjev. Po podatkih ruskih tožilcev je država samo lani zasegla za približno 44,4 milijarde evrov premoženja. Junija je Rusija zasegla za približno 6,6 milijarde evrov premoženja, povezanega z Vadimom Moškovičem, ustanoviteljem velikega kmetijskega holdinga Rosagro. Milijarderja so pred tem aretirali in obtožili velike goljufije. Šlo je za največji zaseg premoženja v Rusiji od začetka popolne invazije na Ukrajino.
Med tistimi, ki jim je država odvzela premoženje, sta tudi Dmitrij Kamenščik, nekdanji lastnik moskovskega letališča Domodedovo, in Konstantin Strukov, ki je obvladoval enega največjih ruskih rudnikov zlata.
Gospodarstvo stagnira
Nekateri ekonomisti opozarjajo, da prizadevanja Kremlja za usmerjanje bančnih posojil v vojaško proizvodnjo dušijo civilno gospodarstvo. Visoke obrestne mere in inflacija bankam ter podjetjem puščajo vse manj denarja za vlaganja v sektorje, ki niso povezani z vojsko.
Rusko gospodarstvo je v prvi polovici leta 2026 stagniralo. Rast bruto domačega proizvoda je upadla na 0,3 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 1,2 odstotka. Rusiji je sicer delno odleglo zaradi višjih cen nafte, ki so sledile zaostritvi konflikta med Trumpovo administracijo in Iranom.
Prihodki ruske države od nafte in plina so se julija medletno povečali za 60 odstotkov. Kljub temu so bili v obdobju od januarja do julija še vedno 11 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani.
Ukrajinski napadi prizadeli tudi Wildberries
Na prihodke ruskih milijarderjev vplivajo tudi ukrajinski napadi na rafinerije in veliko mrežo skladišč spletnega trgovca Wildberries. Ukrajina je od 18. julija napadla več kot 20 skladišč podjetja. Po ocenah nekaterih ekonomistov je bilo uničenega za več kot pet milijard evrov blaga, škoda na infrastrukturi podjetja pa naj bi presegla 2,6 milijarde evrov.
»Vsakdo, ki lahko, poskuša denar spraviti iz države, vendar je to vse težje,« je dejal moskovski poslovnež. Po njegovih besedah in besedah nekdanjega finančnega uradnika je eden od načinov za prenos denarja iz Rusije odpiranje borznoposredniških računov v sosednjih Kazahstanu, Kirgizistanu in Armeniji. Od tam je mogoče denar vlagati po svetu.
Vse več nenavadnih javnih opozoril
Zaradi vse večjih skrbi glede finančnih posledic vojne je v zadnjih tednih več visokih ruskih predstavnikov podalo nenavadno odkrite izjave. German Gref, direktor Sberbanke, je konec junija odstopil od uradne retorike in javno povedal, da si vsi želijo, da bi se vojna čim prej končala.
V začetku avgusta je tudi vpliven moskovski župan Sergej Sobjanin nasprotoval pozivom radikalnejših poslancev, naj se gospodarstvo še bolj usmeri v vojno proizvodnjo. »Če ne bo gospodarstva v mirnodobnem stanju, tudi ne bo davkov in dohodkov za prebivalstvo, politični položaj bo povsem drugačen in takrat tudi v vojni ne bomo uspešni. Uničenje življenja, uničenje civilnega gospodarstva pomeni uničenje države same,« je dejal Sobjanin.