54-letni ameriški zunanji minister je ureditev, ki je nastala po koncu hladne vojne, predstavil kot zahodu škodljivo, temelječo na »trapasti ideji« o koncu zgodovine, ko bodo vse države postale liberalne demokracije, ko bosta nacionalno državo nadomestila globalizacija in mednarodni red. »Zahod je to vzdrževal, medtem ko so drugi to izkoriščali,« je dejal, med vrsticami pa je bilo razbrati, da ima v mislih predvsem Kitajsko, do katere je bil že kot senator vedno oster. »Skupaj smo zagrešili te napake in skupaj jih moramo odpraviti,« je rekel Rubio in našteval deindustrializacijo, odprte meje, zapostavljanje dobavnih verig. »Ne bomo vljudno spremljali zatona zahoda,« je rekel.
Dejal je, da si ZDA želijo močno Evropo, ki se bo sposobna sama braniti. »Nočemo šibkih zaveznic, ker smo potem tudi sami šibki,« je dejal, ZDA hočejo zaveznice, »ki jih ne bo sram zgodovine, ki ne branijo nedelujočega statusa quo... ki jih ni strah vojne, podnebnih sprememb.« »Amerika načrtuje novo stoletje blaginje in to želimo storiti z vami in z vsemi prijatelji,« je rekel ter sklenil: »Včerajšnjega dne ni več. Prihodnost je neizogibna. In naša usoda čaka.«
Medtem ko je bilo sporočilo jasno - ZDA korenito spreminjajo svojo politiko in svetovni red ne glede na evropske poglede – pa je bil nastop Rubia v Münchnu sprejet neprimerno bolje od lanskega govora ameriškega podpredsednika JD Vancea na isti konferenci, ko je stari celini očital cenzuro, pomanjkanje demokracije in umiranje, tudi na račun migracij. Rubio je vlekel vzporednice med Evropo in ZDA, opisoval prepletenost njihovih zgodovin ter poudarjal pripadnost eni, zahodni civilizaciji, ki jo je omenjal vedno znova: »Smo del ene civilizacije... Naše usode bodo vedno prepletene. In usoda Evrope za nas ne bo nikoli nepomembna.«
Za vzajemno spoštovanje ZDA in Kitajske
Najbrž organizatorji govorniškega odra takoj za Rubiom niso naključno namenili kitajskemu zunanjemu ministru Wang Yiju in tako mahoma dobili pogled obeh velesil, čigar tekmovanje zna najbolj zaznamovati 21. stoletje. V odnosih z ZDA se je zavzel za vzajemno spoštovanje, mirno sobivanje in sodelovanje, pri tem pa pohvalil ameriškega predsednika Trumpa, da v izjavah izraža spoštovanje predsednika Xi Jinpinga. Njuno srečanje je predvideno aprila, ko naj bi Trump obiskal Kitajsko, o tem pa sta na petkovem srečanju v Münchnu že govorila Wang in Rubio.
Ideje o popolni ločitvi ZDA in Kitajske, ki jih je pripisal določenim krogom v ZDA, je označil za nepremišljene in emocionalne. Izrekel se ja multilateralizem in podprl Organizacijo združenih narodov, ki po njegovem potrebuje reformo, a je edina te vrste na svetu in nepogrešljiva. Njenih težav ni pripisal sami organizaciji, ampak »določenim državam, ki povečujejo razlike in nestrinjanje, podžigajo blokovsko delitev in celo hladnovojno mentaliteto.«
Rubio je pred tem dejal, da ni za odpravo OZN, da pa potrebuje reformo, ker se je po njegovem izkazala za neučinkovito pri reševanju največjih globalnih vprašanj in konfliktov od Ukrajine do Gaze in iranskega jedrskega programa.
Wang je imel tudi sporočilo za Evropo, namreč, da Kitajska ni njen tekmec in da bi bilo »strupeno«, če bi še naprej gradili politiko na tej podmeni. Zanimivo pa je tudi, da je odločno podprl sodelovanje Evrope v mirovnih pogajanjih o Ukrajini.
