Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je na prvi dan misije popravljanja odnosov ZDA z evropskim škornjem v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. in z vatikanskim zunanjim ministrom Pietrom Parolinom. V petek se bo pogovarjal še z italijansko premierko Giorgio Meloni.
Tako s poglavarjem Rimskokatoliške cerkve kot s predsednico italijanske vlade so se odnosi poslabšali po njunih kritikah vojne v Iranu ter nato besednih napadih ameriškega predsednika Donalda Trumpa na papeža in Melonijevo, sicer dolgo časa političarko, ki mu je veljala za najbližjo na stari celini.
Neuspešno posredovanje za Madura
Po pogovorih so na ameriškem zunanjem ministrstvu sporočili, da so v njih »podčrtali močne medsebojne odnose« ter govorili o Bližnjem vzhodu in o temah, ki so za obe državi pomembne na zahodni polobli. Kar zadeva Vatikan, sta to gotovo Kuba in Venezuela, zaradi katere so že nastajala trenja. Washington Post je poročal, da je Parolin decembra lani poskušal diplomatsko posredovati, da bi preprečil ameriško vojaško operacijo v Venezueli in prelivanje krvi ter da bi omogočil pobeg Nicolasa Madura v Rusijo, kjer bi dobil azil. Parolin ni bil uspešen, ZDA so zajele Madura v Caracasu v operaciji, v kateri je bilo po različnih podatkih ubitih od 57 do 81 ljudi. Za Kubo Trump namiguje, da je naslednja na ameriškem seznamu za spremembo režima (te v Venezueli sicer ni bilo). ZDA izvajajo ekonomsko blokado otoka, kar povzroča hudo pomanjkanje, na kar opozarja Vatikan. Rubio je pred odhodom v Rim dejal, da so ZDA pripravljene otoku poslati humanitarno pomoč in da bi jo lahko razdeljevali prek Katoliške cerkve.
Potem pa je tu Bližnji vzhod z vojnama v Iranu in Libanonu. Papež od njenega začetka poziva k miru in je kritičen do njenih akterjev. Med drugim je iz knjige preroka Izaije citiral besede: »Tudi če množite molitve, ne poslušam, vaše roke so polne krvi.« Vse to je zmotilo Trumpa, ki je poglavarja Rimskokatoliške cerkve obtožil, da je preveč liberalen in preblag do kriminala. Papež mu je odvrnil, da pridiga, kar piše v evangeliju. Spor je zelo neobičajen, kar je dokazal tudi Leon XIV., ko je v svojih odgovorih Trumpa omenil poimensko – v polemikah in kritikah se papeži temu praktično vedno izognejo in se zatečejo k sporočilom med vrsticami, kar je bilo lepo vidno med Leonovo nedavno afriško turnejo.
Kritike še dva dni pred obiskom
Ne glede na to, kaj sta se papež in Rubio pogovarjala in morda dogovorila, pa odnosi niso odvisni od njiju, ampak od Trumpa in njegovih izjav. Glede tega je bil slab obet njegov torkov intervju, v katerem je papežu pripisal, da »se mu zdi v redu, da ima Iran jedrsko orožje«. Vatikan je odgovoril, da je eden prvotnih podpisnikov pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in da je dokazano že dolga leta za jedrsko razorožitev. Parolin je Trumpove obtožbe za nameček označil za »najmanj nekoliko čudne«.
S tem ko jih je izrekel samo dva dni pred obiskom Rubia v Vatikanu, predsednik gotovo ni olajšal dela svojemu zunanjemu ministru. V ZDA krožijo celo politične teorije, da je Trump to morda storil načrtno, da nekoliko pristriže krila Rubiu, za katerega ima tokratni obisk tudi drugačen pomen: ni skrivnost, da se spogleduje s predsedniško kandidaturo leta 2028, kot katolik pa bi računal na podporo Vatikana.
Vseeno pa so dobri odnosi pomembni tudi za Trumpa oziroma njegovo republikansko stranko in za novembrske kongresne volitve. Papež ima določen vpliv na ameriške katolike, ankete pa tudi kažejo, da so volilci zelo kritični do nedavno objavljene podobe Trumpa kot Jezusa. Seveda pa med temi kritiki niso samo katoliki.
Z Melonijevo tudi o vojakih
V petek se bo Rubio sestal še z Melonijevo. Njen spor z ameriškim predsednikom se je začel, ko je vzela v bran papeža. Kot pravijo italijanski komentatorji, je to razumljivo, kajti simetrija med Vatikanom in vladno palačo je samoumevna, Melonijeva pa je gotovo ne bo žrtvovala zaradi Trumpa, ki je v Italiji v nasprotju s papežem nepriljubljen, ona sama pa tudi ni več tako politično močna, kot je bila.
Sicer odnosi niso tako enostavni in pretiranega zaostrovanja si niti Melonijeva ne želi, zato bosta z Rubiem verjetno poskušala znižati politično temperaturo. To je dvignila tudi Trumpova napoved o mogočem umiku nekaterih od več kot 12.000 aktivnih pripadnikov ameriške vojske v Italiji. Slednji je Bela hiša zamerila tudi to, da ni dovolila uporabe vojaških oporišč letalom, ki so sodelovala v napadih na Iran. Zdi pa se, da je bila tudi to preračunana poteza, glede na kritike vojne v italijanski javnosti.