Družbi Norebo JSC in Murman Sea Food sta se maja 2025 znašli na seznamu sankcioniranih subjektov EU. Bruselj ju ni sankcioniral zaradi ribolova, temveč zaradi domnevne povezanosti z rusko državno podprto kampanjo nadzora, vohunjenja in sabotaž ključne infrastrukture, tudi podmorskih kablov, piše Euronews.
Nekaj mesecev pozneje je podobne sankcije uvedla še Norveška. Norveški zunanji minister Espen Barth Eide je opozoril, da bi lahko dejavnosti obeh družb olajšale prihodnje sabotaže. Norebo je vse obtožbe zavrnil.
Evropski komisar za ribištvo in oceane Costas Kadis je letos maja za Financial Times potrdil, da Rusija za zbiranje obveščevalnih podatkov uporablja tudi ribiške ladje.
»Zavedamo se, da se Rusija ukvarja z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, pa tudi z vohunjenjem, kartiranjem ključne infrastrukture in sabotažami,« je dejal Kadis. Po njegovih besedah to predstavlja varnostno tveganje.
Ribiške ladje kot krinka
Erlend Heier, strokovnjak za hibridno vojskovanje z inštituta Fridtjof Nansen, opozarja, da uporaba ribiških ladij za vohunjenje ni nova. Velike sile naj bi takšno taktiko uporabljale že desetletja.
Ribiška plovila so za obveščevalne operacije posebej priročna, saj lahko njihova prisotnost na morju deluje povsem običajno. Heier spominja, da so podobne metode uporabljale različne države, med drugimi Nemčija, Norveška, ZDA in Velika Britanija.
Nova pa je po njegovih besedah razsežnost ruskih aktivnosti po začetku polne invazije na Ukrajino leta 2022. Dejavnosti naj bi se od kartiranja podmorskega prostora vse bolj širile tudi na domnevno poškodovanje pomembne pomorske infrastrukture v Severnem in Baltskem morju.
»To je del širše hibridne kampanje v sivem območju, katere cilj je destabilizirati Norveško in evropske družbe,« je dejal Heier.
Nato ruske aktivnosti ocenjuje kot eno najresnejših groženj zahodni infrastrukturi. Posebej pomembni so podmorski kabli, prek katerih poteka približno 95 odstotkov svetovnega internetnega prometa pa tudi energetski vodi.
»Rib tukaj ni«
Mariia Vladymyrova, köbenhavnska raziskovalka ruskih pomorskih aktivnosti in zunanje politike, pravi, da ni mogoče zanesljivo določiti, koliko ruskih ribiških ladij v evropskih vodah sodeluje pri vohunjenju. Prepričana pa je, da se njihova prisotnost povečuje.
Na nenavadno vedenje nekaterih plovil opozarjajo tudi podatki odprtega tipa. Ladje naj bi se dolgo zadrževale na istem območju, krožile brez očitnega razloga ali uporabljale nenavadne plovne poti.
Vladymyrova je navedla primer, ko ji je belgijski uradnik povedal za kitajsko plovilo, ki je dva tedna ostalo na območju, kjer po njegovih besedah »zagotovo ni bilo rib«. Ko so posadko po radiu vprašali, kaj počne, je odgovorila, da popravlja mreže.
»To tudi ni dejavnost, ki bi jo opravljali na odprtem morju,« je pojasnila raziskovalka.
Težko jih je izslediti
Problem predstavlja tudi lastništvo takšnih ladij. Nekatera plovila, povezana z rusko »senčno floto«, naj bi uporabljala zapletene ali prikrite lastniške strukture, lažne podatke o zavarovanju in pogosto menjavala zastavo.
Zaradi tega je težko ugotoviti, kdo je dejanski lastnik ladje in kdo stoji za njenimi dejavnostmi.
»Te družbe spreminjajo imena in svojo pravno identiteto iz dneva v dan, vendar niso na seznamu sankcij,« opozarja Vladymyrova. Po njenem mnenju bi morala EU zato zapolniti obstoječe pravne in nadzorne vrzeli ter razširiti seznam sankcioniranih plovil in podjetij.
Evropska komisija medtem poudarja, da vsako plovilo, ki bi ogrožalo ključno infrastrukturo ali izvajalo sovražne dejavnosti, jemljejo resno. Posamezne primere morajo obravnavati tudi nacionalni organi, predvsem obalna straža in policija.
Po ruski invaziji na Ukrajino je EU sicer prepovedala dostop ruskim ladjam do svojih pristanišč, z nekaterimi izjemami. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko ribiška plovila in ladje s spremenjenim lastništvom oziroma zastavo še vedno predstavljajo pomembno varnostno tveganje.
