»Ulovili smo dva kozarčka, na katerih je še vedno napis Jadrolinija, Rijeka – Jugoslavija. Ker te države že dolgo ni več, domnevamo, da izvirata iz poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Barva se ni obrabila, iz enega bi lahko še danes pili, drugi pa je poškodovan,« je povedal 50-letni ribič Ivica Cvitan iz kraja Sovlje. Kozarčka sta bila daleč od obale, na globini od 180 do 210 metrov. Kako in kdaj sta pristala na morskem dnu, ni znano.
Cvitan pravi, da takšni ulovi niso nič nenavadnega. »To še zdaleč ni najbolj nenavaden ulov. Nekoč smo iz morja potegnili pomivalni stroj, drugič pa celo jadrnico,« je dejal. Kot je še povedal, vsako leto iz morja potegnejo še okoli deset kilogramov plastike in drugih odpadkov.
S plastiko bi lahko napolnili cel tovornjak
Ribiči odpadke, potem ko jih potegnejo na kopno, oddajo v ustrezne zbirne centre. »Imamo posebne vreče za odpadke, ki jih najdemo v morju. Vse odpeljemo na mesta, namenjena njihovemu zbiranju in predelavi,« pojasnjuje Cvitan. Po besedah ribičev je največ odpadkov na območjih, kjer je ladijskega prometa najmanj. Večje količine smeti se v mrežah pogosto znajdejo tudi spomladi, predvsem v obdobjih močnega južnega vetra.
»Že skoraj dvajset let plujem na tem območju pod svetilnikom Blitvenica in lahko brez pretiravanja rečem, da bi s plastiko, ki smo jo v tem času potegnili iz morja, napolnili cel tovornjak,« pravi ribič.
Zavest o problemu narašča
Po besedah vodje ribiške zadruge Adria Ivane Bračanov so podatki skrb vzbujajoči. V zadnjih dvanajstih letih so člani zadruge iz morja odstranili približno 130 ton odpadkov. »Podatki iz obdobja pandemije covida-19 niso primerljivi, saj je bilo takrat bistveno manj izplutij. Dejstvo pa je, da je odpadkov veliko in da se zavest o problemu povečuje. Danes ribiči teh odpadkov ne vračajo več v morje, ampak jih v okviru različnih projektov ustrezno zbirajo in odstranjujejo,« njene besede povzema portal 24sata.