Delcy Rodriguez je politična veteranka Venezuele, ki se je proslavila na različnih položajih v času Chavezovih in Madurovih vlad. Vsaj naslednjih 90 dni bo po odločbi vrhovnega sodišča vodila državo. Že v prvih 24 urah vladanja je prepričana chavistka in velika lojalistka Nicolasa Madura skupaj z vlado, verjetno pa tudi s podporo vojske, naredila krepak preobrat.
Če je še takoj po strmoglavljenju Madura zagotavljala, da se država ne bo uklonila ZDA, je po vnovičnih grožnjah ameriškega predsednika obrnila ploščo. Začela je graditi most do napadalca, zdaj je pripravljena na sodelovanje z ZDA. »Vabimo ameriško vlado k sodelovanju v programu, usmerjenem v skupni razvoj, v okviru mednarodnega prava in ob krepitvi trajnega sobivanja,« je presenetila Rodriguezova, ki jo je Maduro za svojo podpredsednico izbral prav zaradi lojalnosti, odločnosti, ideološke trdnosti in pripravljenosti braniti oblast brez zadržkov.
Za Američane ni narkoteroristka
Toda sedaj je postala ključna oseba za ameriško administracijo za sklepanje poslov v politično obglavljeni Venezueli. V nasprotju z drugimi iz Madurovega notranjega kroga sama v ZDA ni obtožena narkoterorizma. Prav tako lahko računa na pomoč brata Jorgeja Rodrigueza Gomeza, ki kot eden najvplivnejših politikov v Venezueli zaseda mesto predsednika parlamenta. ZDA nanjo računajo ne glede na to, da so že pred leti skupaj z Evropsko unijo, Švico in Kolumbijo proti njej uvedle sankcije zaradi spodkopavanja demokratičnih institucij, represije nad političnimi nasprotniki in ohranjanja avtoritarnosti v državi.
Šestinpetdesetletna pravnica je v politiki od leta 2003, potem ko je skupaj z materjo leto prej s simbolično zasedbo veleposlaništva Venezuele v Londonu med kratkim poskusom strmoglavljenja Huga Chaveza zagovarjala njegovo vlado ter mednarodnim medijem razlagala, da so še vedno na oblasti. Naslednje leto je del te postala tudi sama, ko je začela v vladi delati kot svetovalka, do Chavezove smrti pa ji je uspelo postati namestnica ministra za evropske zadeve in pomočnica podpredsednika države.
Trump dal tranzicijsko prednost zagovornici revolucije
Poleg trdega dela in jeklenega revolucionarnega prepričanja je izkoristila simbolni politični kapital pokojnega očeta Jorgeja Rodrigueza, ki je bil levičarski aktivist in ustanovitelj militantne levičarske skupine Socialistična liga, s katero je konec 70. let prejšnjega stoletja ugrabil ameriškega poslovneža Williama Niehousa, sam pa je umrl v zaporu med zaslišanji zaradi njegove ugrabitve. Očetova smrt je na Rodriguezovi, ki ga je kot majhna deklica obiskovala za zapahi, pustila močan pečat. Tudi zaradi tega je postala ostra zagovornica revolucije in chavizma.
Kar malce ironično je, da ji je še ena ugrabitev – a z drugačnim predznakom – spremenila življenje. Trump ne pušča nobenih dvomov, da ima Venezuelo za kolonijo ZDA, ki bo morala delovati v njihovem nacionalnem interesu. Političnih sprememb Trump sploh še ni omenjal, prej se je osredotočil na naftni sektor, iz katerega so bila z dvema valoma nacionalizacij skoraj v celoti izrinjena vsa ameriška podjetja. Rodriguezova, in ne opozicija z Marino Corina Machado na čelu, ki je v minulih tednih pozdravljala krepitev ameriške vojaške navzočnosti pred obalami Venezuele, naj bi bila po zamislih Bele hiše tista, ki bo spremenila državo po predstavah ameriške administracije.
Madurova tigrica in režimska carica
Sicer se je šele v času Madurovega vodenja države povzpela na visoke položaje. Bila je predsednica parlamenta, ministrica za komunikacije in nato še zunanja ministrica. Leta 2018 je postala podpredsednica države, hkrati pa je na tem položaju vodila resorja za finance in za nafto. Stkala je tudi tesne vezi z vojsko, enim ključnih dejavnikov stabilnosti režima. Njena lojalnost socialistični stranki in Maduru je bila tolikšna, da ji je predsednik ljubkovalno nadel vzdevek »tigrica«.
Prav zaradi njenih stikov z naftno industrijo pa tudi zaradi načina, kako je pomagala vsaj za silo stabilizirati venezuelsko gospodarstvo po letih kaosa, se je prek posrednikov domnevno prikupila ameriški administraciji kot tista, ki jim je po strmoglavljenju predsednika lahko v pomoč. Rodriguezova je v letih velike gospodarske stiske in hiperinflacije zaradi ameriških sankcij podpirala politiko, ki je dovolila trgovanje in plačevanje v tujih valutah, zmanjšala je monetarno financiranje proračuna, omejila je nenadzorovano tiskanje bolivarjev … Vse njene funkcije so ji priskrbele tudi vzdevek »carica«.