»Danes je človeštvo samo en nesporazum, eno zmoto oddaljeno od jedrskega uničenja. Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja potrebujemo bolj kot kadar koli prej. Zato je pregledna konferenca tako pomembna. Je priložnost, da oblikujemo ukrepe za preprečitev katastrofe ter človeštvo usmerimo na novo pot sveta brez jedrskega orožja.« Tako svojo predstavitev enajste pregledne konference pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) začenja generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.
Tisto o svetu brez jedrskega orožja je precej iluzorno, tisto o nevarnostih pa še bolj utemeljeno zaradi ravnanja posameznih držav, predvsem tistih z jedrskim orožjem. Te bodo še posebej pod drobnogledom pregledne konference, ki poteka okvirno vsakih pet let, a te bodo verjetno tudi odgovorne za uspeh ali neuspeh. Na zadnjih dveh konferencah leta 2015 in 2022 (covidno leto) se niso mogli dogovoriti o besedilu sklepnega dokumenta. Če se to zgodi še tretjič zapored, »tvegamo, da bo pogodba izgubila verodostojnost«, pravi predsedujoči konferenci, vietnamski veleposlanik pri OZN Du Hong Viet.
Od groženj do krepitve arsenalov
Pri organizaciji Arms Control Association (ACA), ki se zavzema za nadzor orožja, pravijo, da so trendi slabi. Naštevajo vrsto dogodkov in izjav, ki kažejo odmik od ciljev NPT in ki bodo pogajalcem v New Yorku oteževali delo. Oktobra lani je ameriški predsednik Donald Trump v nasprotju z določili pogodbe grozil z obnovitvijo jedrskih poskusov v odgovor na domnevnega kitajskega leta 2020, o katerem ni nespornih dokazov. Francija je napovedala povečanje jedrskih zmogljivosti in možnost vzpostavitve jedrskega dežnika nad Evropo v odgovor na ruske grožnje in ameriške kritične izjave o zvezi Nato ter zaradi dvomov o ameriški zavezanosti konceptu kolektivne obrambe. Februarja letos je potekla pogodba Novi start med Rusijo in ZDA, ki je bila zadnji dokument med državama, ki je omejeval jedrsko tekmo. Kitajska povečuje svoj jedrski arsenal. Rusija med vrsticami grozi z jedrskim orožjem. Napad na Iran je morda res znatno uničil njegove jedrske kapacitete, je pa tudi otežil dogovor in pristop inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo v državo. Med jedrskimi silami tudi ni pogajanj niti očitne pripravljenosti nanje, da bi vprašanje jedrskega orožja ustrezno naslovili, pravijo v ACA.
Ritualno prelaganje odgovornosti na druge ne pomaga
Kaj naj torej storijo delegati 191 držav, kolikor jih je pristopilo k pogodbi iz leta 1968 (to so vse razen Indije, Pakistana, Izraela, Južnega Sudana in Severne Koreje)? »Nerealistično bi bilo pričakovati, da bo letošnja konferenca, ki poteka v času verjetno največjih izzivov vse od nastanka pogodbe, rešila današnja temeljna strateška rivalstva. Toda uravnoteženi sklepni dokument, ki bi potrdil naše osnovne zaveze iz pogodbe ter predvidel nekatere praktične korake naprej, bi okrepil verodostojnost in relevantnost NPT ter poslal sporočilo o spoštovanju skupnih zavez,« pravi predsedujoči konferenci Du Hong Viet.
Državam sporoča, naj pridejo v New York pripravljene na odkrit pogovor o tem, kaj vse je na kocki ter kako bi bil videti svet brez mehanizma NPT – bržkone poln regionalnih rivalstev z odkritim zavzemanjem za pridobitev jedrskega orožja. »Delegacije naj pridejo pripravljene na vsebinske in konstruktivne razprave, ne na ritualno prelaganje odgovornosti. Kazanje s prstom na druge brez priznavanja lastnih dejanj je najlažje, a zdaj to ne pomaga in ni dovolj,« pravi Du Hong Viet.
Direktor ACA Daryl G. Kimball pa dodaja zelo konkretne zaveze, ki bi jih morali sprejeti: takojšnji začetek dvostranskih in večstranskih pogajanj jedrskih sil o jedrskem razoroževanju, dotlej pa dogovor o zamrznitvi števila jedrskih konic in izstrelitvenih sistemov, zaveza o spoštovanju prepovedi jedrskih poskusov ter dogovor o nadzoru spoštovanja omejitev jedrskih kapacitet.
Pogodbo NPT so med hladno vojno sklepali pod pokroviteljstvom Združenih narodov in je bila odprta za podpis leta 1968. Sestavlja jo prambula in enajst členov, ki tvorijo tri temeljne stebre: neširjenje jedrskega orožja in vojaškega jedrskega materiala, jedrsko razoroževanje ter pravico do miroljubne rabe jedrske energije (kar je tudi zelo aktualno vprašanje zaradi polemik o iranskem programu).
