Ustavno obtožbo je v torek presenetljivo vložil republikanski kongresnik Thomas Massie, ki se novembra ne more potegovati za nov mandat. Bil je namreč poražen na strankarskih volitvah v Kentuckyju, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump podprl njegovega republikanskega nasprotnika.
Johnson je novinarjem povedal, da se bo kongres vrnil na delo šele 9. novembra, po volitvah, ki bodo 3. novembra. Na vprašanje, ali so republikanski voditelji z odpovedjo četrtkovega zasedanja želeli poslance zaščititi pred politično zahtevnim glasovanjem o Hegsethu, je Johnson dejal, da odločitev ni povezana z obrambnim ministrom. Je pa ostro kritiziral Massiejevo pobudo, poroča televizija ABC.
Vojna proti Iranu brez odobritve kongresa
"To je predstava za javnost nekoga, ki si želi pozornosti. Seveda bo predlog takoj umaknjen z dnevnega reda. Toda tega verjetno ne bomo storili danes, temveč ko se vrnemo," je dejal Johnson in dodal, da se ne smejo igrati z nacionalno varnostjo.
Odločitev je sledila Massiejevi vložitvi osmih členov ustavne obtožbe obrambnega ministra Hegsetha, med drugim zaradi vodenja vojne proti Iranu brez odobritve kongresa, poroča CNN.
Massie je predlog vložil kot tako imenovano privilegirano resolucijo, kar po poslovniku predstavniškega doma pomeni, da mora vodstvo kongresa zagotoviti njegovo obravnavo v dveh zakonodajnih dneh. Če bi predstavniški dom zasedal tudi v četrtek, bi moral biti predlog takrat obravnavan. Z odpovedjo četrtkovega zasedanja je bila njegova obravnava prestavljena.
Demokrati niso želeli na počitnice
Massie je novinarjem povedal, da je Johnson že prej skrajšal zasedanje kongresa, potem ko je izvedel za njegovo prizadevanje za objavo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom.
Massie Hegsetha obtožuje tudi vojaških napadov na plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem mamil, ravnanje Pentagona do senatorja Marka Kellyja, zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ameriške napade v Jemnu.
Kritiki Hegsethu že vse od imenovanja očitajo nesposobnost in vodenje ministrstva po načelih konservativne kulturne vojne. Ko je govor o dejanski vojni, pa ne gre spregledati podatka Pentagona, da je ZDA vojna z Iranom do konca avgusta stala že več kot 42 milijard dolarjev. Uničenih ali poškodovanih je bilo več ducat letal ali helikopterjev. Poškodovana so bila številna ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Ameriški vojski prav tako primanjkuje streliva in še pomembneje prestreznih raket za sistem patriot.
Predčasni odhod poslancev je sprožil tudi kritike demokratov. Več kot 100 demokratskih članov predstavniškega doma je Johnsona zaman pozvalo, naj prekliče počitnice in kongres zadrži v zasedanju zaradi vprašanj, povezanih z umetno inteligenco, ki jih označujejo za nujna.