Od leta 2007 je splošna rodnost v ZDA padla za skoraj 23 odstotkov. Leta 2025 se je rodilo približno 3,6 milijona otrok, kar je približno odstotek manj kot leto prej. Gre za najnižjo letno število rojstev, odkar ZDA vodijo to statistiko, piše Focus

Rodnost, izražena kot število rojstev na 1000 žensk v rodni dobi (15–44 let), je prav tako padla za približno odstotek, na 53,1 rojstva. To je še en zgodovinski minimum, poroča ameriška mreža CNN.

Gre za trend, ki se je začel že pred finančno krizo leta 2008, a se je po njej še pospešil. Pandemija covida-19 je prinesla kratkotrajno stabilizacijo, vendar se je upad kmalu nadaljeval.

Mlajše ženske rojevajo vse manj

Podatki kažejo, da se Američanke za materinstvo odločajo vse pozneje. Rodnost med ženskami v poznih dvajsetih letih – starostni skupini, ki je tradicionalno imela najvišjo rodnost – se je leta 2025 zmanjšala za 4,4 odstotka. Nasprotno pa se je rodnost med ženskami, starimi 30–34 let, povečala za 2,7 odstotka, kar potrjuje trend odlaganja materinstva v poznejša leta.

Največji padec je med najmlajšimi: v starostni skupini 18–19 let je rodnost padla za 7 odstotkov, pri 15–17 let pa za kar 11 odstotkov.

Stopnja najstniških nosečnosti v ZDA je sicer že več kot desetletje v prostem padu, kar strokovnjaki pripisujejo boljši dostopnosti kontracepcije, izobraževanju in družbenim spremembam.

Nekateri demografi opozarjajo tudi na negativen vpliv političnega okolja, vključno z omejitvami dostopa do reproduktivnega zdravstva v nekaterih zveznih državah.

Zakaj Američanke rojevajo manj otrok?

Razlogi za upad rodnosti so kompleksni in med seboj prepleteni. Med najpogosteje omenjenimi so visoki življenjski stroški, zlasti stanovanja in vrtcev, negotovost na trgu dela, odlašanje porok in partnerstev, večja izobraženost žensk, povečana uporaba kontracepcije in spremenjene družbene norme, ki materinstvo manj povezujejo z identiteto žensk.

Dolgotrajno nizka rodnost ima lahko pomembne družbene in gospodarske posledice, in sicer staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, povečanje pritiska na pokojninski in zdravstveni sistem ter spremembe v migracijski politiki, saj ZDA tradicionalno nadomeščajo demografske primanjkljaje z imigracijo.

Priporočamo