Z odkrito razpravo, kako doseči skupni cilj bolj konkurenčne Evropske unije na globalnih trgih, se je končalo neformalno zasedanje evropskih voditeljev v belgijskem srednjeveškem gradu Alden Biesen. Premisleke bosta zdaj predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Antonio Costa uporabila za pripravo konkretnih predlogov in časovnice, kako izboljšati delovanje evropskega notranjega trga, ukrepati glede visokih cen energentov, ki bremenijo industrijo, ter zmanjšati birokratske ovire podjetjem.
Do junija poskus ene hitrosti
Okvirni načrti evropske komisije so znani že pred vrhom, predlagala je poenostavitev nacionalnih pravil za oblikovanje tako imenovane unije varčevanja in naložb, kot so po novem poimenovali kapitalsko unijo. Vendar se je usklajevanje finančnih pravil v Evropi v preteklosti izkazalo za težavno. Če dela zdaj ne bo mogoče končati z vsemi državami članicami, bo komisija samo voljne članice pozvala, naj nadaljujejo integracijo svojih kapitalskih trgov. To je nakazal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in za skupno ukrepanje na ravni sedemindvajsetih članic določil rok – junijski vrh Unije: »Ukrepati moramo hitro in do junija sprejeti konkretne odločitve. Če na nekaterih področjih ne napredujemo kot sedemindvajseterica, imamo pravico, da se odločimo za okrepljeno sodelovanje (med manj članicami EU), da bomo lahko napredovali hitreje.«
Poglobljeno sodelovanje dela članic, tako imenovano Evropo dveh hitrosti, že omogoča zdajšnja evropska pogodba in je tudi dolgoletna stalnica v evropskem povezovanju. Tudi slovenski premier Robert Golob je dejal, da je Slovenija naklonjena takšnemu pristopu. »Ni treba, da bi blokade zavirale vse nas,« je dejal.
Pomirjanje Macrona
Da se na področju unije kapitalskih trgov dejansko obeta premik, sta s skupnim spravnim prihodom na vrh nakazala Macron in nemški kancler Friedrich Merz, čeprav imata sicer zelo raznolike poglede na ta vprašanja. Merz bi želel zmanjšanje birokratskih ovir s krepko deregulacijo in še več prostotrgovinskih sporazumov. Macron pa poziva k skupnemu evropskemu zadolževanju in evroobveznicam, kar Berlin odločno zavrača pod vsemi vladami.
A kot kaže, sta te razlike za zdaj postavila na stran. Koliko je k temu prispevalo skupno srečanje z italijansko premierko Giorgio Meloni in belgijskim premierjem Bartom De Weverjem, ki so se ga pred vrhom udeležili voditelji še petnajstih članic (med njimi ni bilo Slovenije), ni znano. Macron je dejal, da se bosta Francija in Nemčija zlasti dogovorili o uskladitvi kapitalskih trgov v EU. Melonijeva je medtem zavračala namige, da skuša z nedavnim zbližanjem z Merzem izolirati Macrona.
Potrebni veliki koraki
Zagovornik pristopa poglobljenega sodelovanja je bil na zasedanju tudi nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je pripravil poročilo o večji evropski konkurenčnosti. Pristop Evrope dveh hitrosti je kot advokat »pragmatičnega federalizma v EU« zagovarjal zato, da se Evropa premakne naprej.
Številni voditelji so poudarjali, da je po mnogih razpravah zdaj res čas za uresničitev večje evropske konkurenčnosti. Več jih je – podobno kot v prejšnjih letih – opozorilo, da so visoke cene energije ovira za večjo konkurenčnost evropskih industrij, s tem pa tudi ovira za večjo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. »Dejansko gre za delovna mesta. Kajti če teh ne bomo več imeli, bo razpadel tudi naš socialni sistem. Zame je zato pomembno, da se več proizvaja v Evropi in da imajo podjetja za to priložnost,« je ocenjeval luksemburški premier Luc Frieden.
