Pokrajina v južni italijanski regiji Kalabrija se spreminja precej hitreje, kot so doslej predvidevali znanstveniki. Novi podatki kažejo, da se posamezni deli območja dvigajo tudi do 12 milimetrov na leto, kar je od pet- do desetkrat več od prejšnjih ocen.

Do teh ugotovitev je prišla raziskovalna skupina pod vodstvom Rebecce J. Dorsey z Univerze v Oregonu. V raziskavi so sodelovali tudi italijanski znanstveniki, rezultati pa so bili objavljeni v znanstveni reviji Communications Earth & Environment.

Peščene plasti razkrivajo geološko preteklost

Raziskovalci so preučevali morske terase ob obali južne Kalabrije. Gre za območja, ki so prvotno nastala na morski gladini, pozneje pa so se zaradi geoloških premikov dvignila nad njo.

S pomočjo optičnega datiranja so določili starost sedimentov. Preučene plasti so v povprečju stare približno 118.800 let.

Rezultati so pokazali, da je več morskih teras nastalo pozneje, kot so znanstveniki domnevali doslej. To pomeni, da bo treba popraviti tudi nekatere dosedanje izračune hitrosti dviganja površja in premikov ob tamkajšnjih prelomih.

Jonska plošča naj bi razpadala

Razlog za nenavadno hitro dviganje površja bi se lahko skrival globoko pod zemeljskim površjem. Po eni od znanstvenih razlag se pod južno Kalabrijo razceplja tektonska plošča, imenovana Jonska plošča.

Ta je del območja Afriške tektonske plošče, ki se podriva pod Evrazijsko ploščo. Spremembe v njenem položaju in razpadanje bi lahko vplivali na sile v zemeljski skorji ter povzročali njeno dviganje.

Na izrazito tektonsko dejavnost območja kažejo tudi premiki med Kalabrijo in Sicilijo. Območji se namreč vsako leto oddaljita za 0,5 do 0,8 milimetra.

Kakšna je nevarnost potresov?

Natančno poznavanje aktivnih prelomov je pomembno tudi za ocenjevanje potresne ogroženosti. Geologi pri tem spremljajo predvsem hitrost premikanja tektonskih plošč in kamninskih blokov glede na druge dele zemeljske skorje.

Ti podatki se uporabljajo pri izdelavi statističnih modelov potresne nevarnosti, s katerimi strokovnjaki ocenjujejo verjetnost močnejših potresov na določenem območju.

Italija sicer spada med potresno dejavnejša območja Evrope, Kalabrija pa je zaradi svojega položaja na stičišču tektonskih struktur še posebno zanimiva za geologe. Nove ugotovitve bi lahko pomagale bolje razumeti procese pod njenim površjem in izboljšati ocene potresne nevarnosti.

Priporočamo