Da bi razumeli, zakaj so lahko zasegi tankerjev flote v senci izrednega pomena za prihodnost ruskega gospodarstva, je treba najprej razumeti, kako deluje sodobni pomorski promet. Komercialne ladje, zlasti tankerji, ki prevažajo nafto in druge nevarne tovore, praviloma ne morejo vpluti v večino svetovnih pristanišč brez ustreznega zavarovanja. Ne gre le za zavarovanje same ladje, primerljivo s kaskom pri avtomobilu, temveč predvsem za zavarovanje odgovornosti – tako imenovano zavarovanje P&I (Protection and Indemnity) –, ki krije škodo tretjim osebam v primeru trčenja, onesnaženja morja ali razlitja nafte.
Pred rusko invazijo na Ukrajino je bil ta sistem močno centraliziran. Več kot 90 odstotkov svetovnega ladijskega prometa je bilo zavarovanega pri skupini zahodnih klubov P&I. Gre za peščico velikih zavarovalnih institucij, večinoma s sedežem v Londonu, ki skupaj zagotavljajo visoke kapacitete, mednarodno priznanje in učinkovito krizno upravljanje v primeru pomorskih nesreč.
Ruski vzporedni sistem
Z uvedbo sankcij zoper Rusijo in njen izvoz nafte se je za Moskvo ustaljen sistem zavarovanja pomorskega prometa zaprl. Rusija in z njo povezani ladjarji so bili tako prisiljeni ustvariti vzporeden, precej manj pregleden sistem.
Ključno vlogo v tem sistemu ima Ruska nacionalna pozavarovalnica (RNRC), ki deluje ob podpori ruske centralne banke. Moskva ji je po začetku sankcij znatno povečala kapital, da bi lahko prevzela tveganja, ki so jih prej krili zahodni pozavarovalni trgi. Poleg nje sodelujejo še velike ruske komercialne zavarovalnice, kot je Ingosstrakh, ki sicer izdajajo police za tankerje, vendar njihova mednarodna kredibilnost in dejanska plačilna sposobnost v primeru velike nesreče ostajata vprašljivi.
Ob tem so se pojavile tudi manj znane zavarovalnice in finančni posredniki zunaj Zahoda, predvsem v Dubaju, Indiji in na Kitajskem. Te družbe so pogosto netransparentne, brez daljše zgodovine in brez jasnih informacij o kapitalskih rezervah. Pripravljene so prevzeti visoka tveganja, vendar za zelo visoke premije, pri čemer ni vedno jasno, ali njihove police v resnici zagotavljajo enakovredno kritje klasičnemu zavarovanju P&I.
Prav tu se skriva osrednji problem flote v senci. Strokovnjaki za pomorsko pravo in zavarovalništvo opozarjajo, da je velik del teh zavarovanj lahko zgolj papirnati tiger. V primeru večjega razlitja nafte, katerega stroški se lahko povzpnejo do več milijard dolarjev, ni nobenega zagotovila, da bi alternativne zavarovalnice dejansko zmogle izplačati odškodnine ali financirati dolgotrajno sanacijo. Prav tako nimajo razvejane mednarodne mreže odvetnikov, reševalcev in strokovnjakov, ki je v takih primerih ključna.
Lastniki lahko ostanejo brez vsega
Zaseg ruskih tankerjev v senci odpira še dodatno pravno vprašanje: kaj se zgodi z zavarovanjem v trenutku, ko ladjo prevzamejo ameriški organi? Večina pomorskih zavarovalnih polic, tako zahodnih kot drugih, vsebuje klavzule o nezakonitem delovanju in kršitvah sankcij. Če se ugotovi, da je ladja sodelovala pri nezakonitem trgovanju ali kršenju sankcij, lahko zavarovalnica kritje razglasi za nično. Poleg tega standardne police običajno izključujejo škodo, ki nastane zaradi zasega ali zaplembe ladje s strani državnih oblasti. Za lastnika ladje to pomeni najslabši možni scenarij: izgubo ladje, tovora in pravice do zavarovalnine.
Zato je primer zasegov tankerjev pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled. Gre za jasno opozorilo ladjarjem, ki sodelujejo v ruski floti v senci, da je njihovo poslovanje ekonomsko izredno tvegano. Obstaja verjetnost, da bi ob dodatnih zajetjih tankerjev številni lastniki v bodoče preprosto odklonili sodelovanje v floti oziroma bi morala Moskva ponuditi izredno ugodne pogoje poslovanja. Takšni pogoji pa bi Moskvo tudi močno udarili po žepu.
Zajetja flote v senci znova opozarjajo na širši problem: po svetovnih morjih, pogosto tudi v bližini evropskih obal, plujejo stare in tehnično vprašljive ladje z nejasnim zavarovalnim kritjem. V primeru nesreče bi lahko breme čiščenja in okoljskih posledic padlo na obalne države in davkoplačevalce.
Z vidika Zahoda zato takšni zasegi niso zgolj instrument pritiska na Kremelj, temveč tudi poskus ponovne vzpostavitve minimalnega reda v vse bolj divjem svetu globalnega pomorskega prometa, kjer danes kroži na stotine »ladij duhov«.