Sodišče je 22-letnega ukrajinskega gradbenega delavca Romana Lavrinoviča in 27-letnega v Romuniji rojenega ukrajinskega državljana Stanislava Carpiuca spoznalo za kriva požiga, medtem ko so tretjega obtoženega, 35-letnega Petra Počinoka, oprostili. Napadalca sta udarila maja lani, ko so zagoreli avtomobil, ki je bil nekoč v lasti premierja, vhod v stanovanjsko zgradbo, kjer je Starmer živel v preteklosti, in vhod v njegovo hišo, ki jo je po selitvi na Downing Street 10 oddajal svoji svakinji.
Sodni proces je bil nenavaden predvsem zato, ker pravi organizator ni bil nikoli javno razkrit. Tožilstvo se je osredotočilo izključno na finančni motiv, medtem ko so se identiteti, povezavam in motivom anonimnega naročnika, ki je Lavrinoviču ponujal denar, načrtno izogibali. Tega naročnika so na sodišču imenovali »EL Money«, kot ga je imel Lavrinovič shranjenega v telefonu. V aplikaciji Telegram, prek katere je potekalo novačenje in usmerjanje, pa je uporabljal zgolj inicialki »EL«.
Kdo je skrivnostni »EL«?
V preiskavi britanskega BBC so razkrili dokaze, ki kažejo, da je »EL« v resnici Evgenij Lukšin, 23-letni ruski diplomat in sin visokega ruskega uradnika. Vohuni in propagandisti naj bi Lukšina izurili v informacijskem vojskovanju, sam pa ima tesne stike z najvišjimi krogi oblasti v Moskvi. Sporočila, ki so jih odkrili preiskovalci, kažejo, da je »EL« Lavrinoviču v zameno za izvedbo napadov ponujal rusko državljanstvo in poveličeval predsednika Vladimirja Putina.
V eni od spletnih klepetalnic je zapisal: »Očitno je, da je Putin vodja bele rase.« Medtem ko je v skupinah za iskanje zaposlitve za Ukrajince objavljal oglase za »pleskarje za grafite«, je v drugih skupinah uporabljal globoko žaljive izraze za ukrajinski narod.
Lukšin se na vprašanja novinarjev ni odzval, a je le nekaj ur po tem, ko so ga soočili z dokazi, propagandni kanal na Telegramu, na katerega so ga opozorili, izginil.
Na ruskem veleposlaništvu v Londonu so zavrnili kakršno koli vpletenost in poudarili, da »Rusija ne predstavlja nobene grožnje Združenemu kraljestvu ali njegovim prebivalcem«.
»Ekonomija priložnostnega dela« v svetu sabotaž
Napadi v Londonu se ujemajo z vzorcem naraščajočega števila ruskih sabotažnih akcij po Evropi, katerih cilj je destabilizacija zahodnih držav in spodkopavanje podpore Ukrajini. Ruske obveščevalne službe, kot je GRU, vse pogosteje uporabljajo model, ki spominja na »ekonomijo priložnostnega dela«. Namesto dolgoročnega urjenja vohunov na terenu novačijo »agente za enkratno uporabo« prek spletnih platform, kot je Telegram.
Ranljivim posameznikom, pogosto mladim ali ekonomsko ogroženim migrantom, ponudijo »lahek zaslužek« za izvedbo na videz nedolžnih nalog, kot je lepljenje plakatov ali fotografiranje objektov. Te naloge nato postopoma stopnjujejo v vse hujša kazniva dejanja, od vandalizma do požigov.
Plačila, ki se gibljejo od nekaj sto do nekaj tisoč evrov, pogosto izvedejo v kriptovalutah, da bi zabrisali sledi. Ta metoda je za Rusijo poceni, učinkovita in omogoča visoko stopnjo zanikanja vpletenosti. Hkrati novačenje ukrajinskih državljanov služi dodatnemu cilju: diskreditaciji Ukrajine v očeh zahodnih zaveznikov in sejanju nezaupanja v begunsko populacijo.
Sejanje razdora z lažnimi skupinami
Preiskava je pokazala, da so ruski operativci na daljavo ustvarili več lažnih spletnih skupin, da bi v britanski družbi zanetili razdor in strah. Ena takšnih je bila domnevno skrajnodesničarska skupina Direct Action UK. Čeprav je bila skupina lažna, so bili njeni učinki resnični. Lani je bilo v Londonu poškodovanih šest mošej in islamska šola, potem ko je skupina ponudila plačilo za islamofobne grafite. Posnetke vandalizma so nato uporabili za ustvarjanje propagandnih videov, s katerimi so širili sovraštvo.
Pred tem je »EL« pomagal ustvariti tudi lažno islamsko organizacijo z imenom Takbir Foundation, katere navidezni cilj je bil rekrutiranje muslimanov za pisanje »svetih grafitov«. Njen resnični namen pa je bil očitno izzivanje skrajne desnice.
Po požigih na Starmerjevi lastnini so po računih s sedežem v Rusiji začeli širiti tudi lažne novice o motivih. Ena najbolj razširjenih je bila trditev, da so bili ukrajinski osumljenci spolni delavci in da so bili požigi posledica osebnega škandala, v katerega naj bi bil vpleten premier. To laž je nato povzel in širil znani skrajnodesničarski aktivist Tommy Robinson.
Ben Wallace, nekdanji britanski obrambni minister, je za BBC dejal, da dokazi kažejo na »zelo premišljeno in jasno eskalacijo proti britanski državi«. Po njegovem mnenju odločitev za takšen napad »ne bi prišla od posameznika na nizki ravni, ampak z najvišjega vrha«. Čeprav britanska policija javno trdi, da nima trdnih dokazov o vpletenosti tuje države, so viri potrdili, da so tako britanske kot ukrajinske oblasti neuradno že zaključile, da za napadi stoji Rusija.