Tik pred silvestrovim leta 2024 je 21-letni študent računalništva v Moskvi prejel nenavadno voščilo. »Usoda te vztrajno ščiti pred kazenskim pregonom in vpoklicem vojsko. Upam, da se ti bo izšlo,« mu je dejal klicatelj. Nato je pogovor dobil mračnejši pridih: »Ne pozabi na domovino. In posreduj več informacij.«
Študent, ki so ga pri Politicu zaradi varnosti poimenovali Ivan, je bil prestrašen, a ne presenečen. Že leto dni pred tem sta ga nadlegovala dva moška, oba pripadnika ruskih obveščevalnih služb. Vse se je začelo 16 mesecev pred tem, ko so ga pridržali policisti in mu ponudili dogovor: ali bo ovajal znance iz kroga nasprotnikov Kremlja, ki so pobegnili v tujino, ali pa bo moral v zapor.
Pogovori, ki so potekali med poletjem 2023 in 2025, razkrivajo taktiko »dobrega in slabega policista«, s katero so Ivana prisilili, da se infiltrira v spletno komunikacijo opozicijskih skupin v Evropi. Agente so zanimale podrobnosti o vseh, ki pomagajo emigrantom – od učiteljev jezikov do uradnikov na ministrstvih. »Ugotovi, kdo je v Evropi, v kateri državi so in kdo jim pomaga, vključno s specializiranimi organizacijami,« se je denimo glasilo eno od sporočil.
»Potrošni agenti« in načrtno usmerjanje informatorjev
Andrej Soldatov, poznavalec vohunskih iger, opozarja, da Moskva poleg »potrošnih agentov« za sabotaže vse bolj prisega na novačenje informatorjev znotraj opozicijskih krogov. To ustvarja globoko nezaupanje tako med aktivisti kot v njihovih odnosih z državami gostiteljicami.
Primer poljskega procesa proti Igorju Rogovu, ki so ga obtožili vohunjenja za FSB, potrjuje to strategijo. Rogova so rekrutirali v Rusiji že leta pred odhodom v tujino, svojo vlogo pa je igral tudi v izgnanstvu. Poljski tožilci so mu očitali spremljanje ruskih izgnancev in poljskih uradnikov, ki so jim pomagali pri novem začetku.
Grožnje v zameno za »prijateljstvo«
Ivanova pot se je začela na letališču Šeremetjevo, kjer sta mu potni list in telefon zasegla moška, ki sta se predstavila kot preiskovalca za posebej pomembne zadeve v uradu FSB. Ivana so soočili z njegovo preteklostjo v opozicijski skupini Vesna in mu postavili ultimat: 15 let zapora ali sodelovanje.
Eden od agentov je prevzel vlogo »starejšega brata« in mu je obljubil zaščito pred vpoklicem v vojsko in pomoč pri študiju. Drugi agent pa je uporabil ustrahovanje: »Močno smo upali, da nam boš pomagal, a kaže, da si tega ne želiš dovolj. Naj te ne lovim naokoli,« mu je pisal, ko se Ivan ni odzival na pozive.
Beg v Španijo in dvojna igra
Ivan je na začetku igral dvojno igro. Povezal se je z aktivistom Aleksandrom Kaševarovom, ki živi v tujini, in skupaj sta zasnovala načrt. Aktivist je Ivanu pošiljal lažne ali nenevarne informacije, ki jih je ta posredoval agentom, medtem ko je sam pripravljal teren za beg iz države. V začetku leta 2025 mu je uspelo prebežati v Španijo, kjer čaka na azil.
Zanimivo je, da agenti sprva sploh niso opazili njegovega odhoda. Šele po petih mesecih so mu začeli pošiljati sporočila: »Zakaj si šel v tujino? Bolje zate, da me hitro pokličeš.« Po tem je komunikacija zamrla.
Vzdušje nezaupanja kot cilj Moskve
Strokovnjaki poudarjajo, da so ruski izgnanci v Evropi lahke tarče zaradi finančnih težav, negotovega pravnega statusa ali družinskih članov v Rusiji, ki jih obveščevalci uporabljajo kot vzvod za izsiljevanje. »V domovini si izdajalec, v tujini pa te vidijo kot agenta FSB,« pojasnjuje aktivist Artjom Važenkov. To vzdušje nezaupanja ohromi politično delovanje opozicije in Moskvi omogoča nadzor nad kritiki tudi zunaj njenih meja.