Po poročanju časnika The Wall Street Journal Izrael izvaja sistematičen lov na iransko vodstvo in operativce na nižjih ravneh, da bi popolnoma ohromil njihove sisteme poveljevanja in nadzora. Kot smo poročali, Ali Laridžani, ki se je še nekaj dni pred smrtjo samozavestno pojavljal v javnosti, je bil ubit v raketnem napadu na skrivališče na obrobju prestolnice. Isto noč je Izrael dobil namig, da se Golamreza Solejmani s svojimi namestniki skriva v šotoru na gozdnatem območju Teherana. Potem ko je Izrael več kot dva tedna uničeval poveljstvo in poveljniške postojanke milice Basidž ter njene člane prisilil, da so se zbrali na prostem, je bila to nagrada, na katero so upali. Tudi Solejmanija so ustrelili in ubili.
Cilj je spodbuditi Irance k strmoglavljenju režima
Izraelski in ameriški voditelji že od začetka trdijo, da bi vojna z Iranom ustvarila razmere, v katerih bi Iranci lahko strmoglavili svoj režim. V tem vojskovanju so ključni torkovi umori. Z ubitimi tisoče člani režima – od visokih voditeljev do navadnih borcev na terenu – se v Iranu, po poročanju tujih medijev, širi občutek kaosa. Varnostne sile so pod pritiskom in na begu, medtem ko protestnikom grozijo, naj se ne ustavljajo na ulicah, ter napadajo Združene države Amerike, Izrael in arabske sosede čez Perzijski zaliv.
Izrael uporablja napredno tehnologijo in razvejano mrežo obveščevalcev znotraj iranske družbe, kar mu omogoča lociranje tarč celo pod mostovi ali v športnih objektih. Eden najbolj smrtonosnih napadov se je zgodil na nogometnem stadionu Azadi, kjer se je po uničenju vojašnic zbralo na stotine pripadnikov varnostnih sil.
Psihološka vojna
Poleg fizičnega uničenja Izrael izvaja tudi intenzivno psihološko vojno. Obveščevalci Mosada iranskim poveljnikom po telefonu grozijo s smrtjo, če se v primeru ljudske vstaje ne bodo umaknili ali prestopili na stran protestnikov. Journal je pridobil prepis enega takega klica med visokim iranskim policijskim poveljnikom in agentom Mosada. »Me slišiš?« je mogoče slišati agenta Mosada, ki govori v perzijščini.
»Vse vemo o tebi. Na naši črni listi si in imamo vse tvoje podatke.« »V redu,« odgovori poveljnik. »Kličem te, da te vnaprej opozorim, da moraš stati ob strani svojemu ljudstvu,« reče agent. »Če tega ne storiš, bo tvoja usoda enaka usodi tvojega vodje. Me slišiš?«
Kaos na ulicah
Uspeh izraelskih napadov je težko neodvisno oceniti. Iran je onemogočil dostop do interneta in strogo nadzoruje informacije, ljudi, ki delijo posnetke škode, pa aretirajo. Izrael pravi, da zračna vojna moti poveljevanje in nadzor ter škoduje morali njihovih varnostnih sil. Iranci pravijo, da so videli varnostne sile, ki so hitele na varno, medtem ko so jih izraelska letala in droni preganjali, ter zavzele šole, športne objekte in civilne zgradbe. Zdravnik v Teheranu je povedal, da je policija v bogati soseski Vanak svojo kontrolno točko premaknila pod nadvoz, da bi se izognila napadu. Drugi prebivalci pravijo, da se številni pripadniki varnostnih sil skrivajo v stanovanjskih blokih, tako da se sosedje zaradi strahu pred napadom izselijo.
Preiskave kaznivih dejanj, kot so tatvine, so zastale zaradi napadov na policijske sile. Prebivalec Teherana je povedal, da prijatelj ni mogel prevzeti svojega avtomobila, potem ko so ga našli ukradenega, ker na policijski postaji ni bilo nikogar, ki bi mu ga vrnil. Drugi je povedal, da so njemu in drugim trgovcem policisti naročili, naj zaprejo, preden se stemni, ker ne morejo zagotoviti njihove varnosti.
Mnogi Iranci pravijo, da bi bil upor zdaj samomorilski, in se bojijo, da bodo Izrael in ZDA pustili režim nedotaknjen, a še bolj jezen. Izraelska varnostna elita verjame, da sta propadajoče gospodarstvo in ljudska jeza režim usmerila na pot neizogibnega propada, bodisi med vojno bodisi kasneje. Vendar je to navsezadnje naloga, ki jo Izrael in ZDA prepuščajo iranskemu ljudstvu. »Vidijo, kako se sistem ruši pred njihovimi očmi,« je dejal Nadimi. »Vendar bi bilo potrebnih še veliko napadov, da bi se tok obrnil.«