Evropska komisija naj bi neidentificirane anomalne pojave oziroma NNP-je spremljala bolj aktivno, kot je bilo doslej javno znano. Dokument, ki ga je pridobil Euronews, kaže, da se Bruselj s pojavom ukvarja najmanj od leta 2023, predvsem v povezavi z opazovanjem neba in vesolja.
Primer se je začel z dopisom malezijskega očeta in sina, ljubiteljskih astronomov, ki sta leta 2022 Evropski komisiji poslala 37 posnetkov neba in vesolja. Na njih naj bi bili tudi objekti, ki jih nista znala identificirati. Komisijo sta prosila za pomoč pri ugotavljanju njihovega izvora.
Čeprav Evropska komisija za dogajanje v malezijskem zračnem prostoru ni pristojna, je v odgovoru napovedala, da bo državam članicam predlagala izboljšanje sposobnosti zaznavanja objektov v vesolju okoli Zemlje. Namen naj bi bil boljše prepoznavanje neznanih pojavov, pa tudi vesoljskih odpadkov, ki predstavljajo tveganje za uporabo vesolja. Komisija je obenem opozorila, da s tem ne bo mogoče pojasniti vseh primerov.
V ospredju je varnost letalstva
Razprava o NNP Evropi ni več omejena zgolj na ljubitelje skrivnostnih pojavov. V zadnjih letih so jo začeli izpostavljati tudi evropski poslanci in piloti, predvsem zaradi morebitnega vpliva neznanih objektov na varnost v zračnem prostoru.
Nemški evropski poslanec Fabio De Masi je v letih 2025 in 2026 Evropsko komisijo večkrat pozval k posodobitvi sistema poročanja o dogodkih v letalstvu. Predlagal je posebno in standardizirano kategorijo za prijavo NNP, saj bi s tem države lažje zbirale primerljive podatke.
Nekateri piloti opozarjajo, da se zaradi stigme številni dogodki sploh ne prijavijo. Po navedbah nizozemske organizacije UAP Coalition Netherlands naj bi ostalo neprijavljenih približno 90 odstotkov opažanj pilotov.
Piloti opisujejo nenavadna opažanja
Euronews je govoril tudi z nizozemskim komercialnim pilotom Robom Akkermansom, ki je opisal več desetletij svojih izkušenj. Leta 2023 naj bi skupaj z dvema pilotoma in štirimi člani kabinskega osebja več kot dve uri opazoval nenavadne luči nad območjem med Ciprom in Balkanom. Luči so se pojavljale in izginjale, ena od njih pa je občasno spreminjala položaj glede na druge.
Drug nizozemski pilot, Christiaan van Heijst, je opisal opažanje nenavadnega objekta med letom iz Amsterdama proti Malagi. Objekt naj bi bil viden približno eno uro, vojaška kontrola zračnega prometa pa naj bi pilotom potrdila, da na območju ni bilo drugega znanega prometa, vojaške aktivnosti ali vremenskih balonov.
Vendar takšni primeri sami po sebi niso dokaz nezemeljskega izvora objektov. Tudi članek poudarja, da za NNP doslej ni bilo najdenih prepričljivih dokazov, ki bi pojasnili njihov izvor. Ena od možnosti so lahko tudi napredne vohunske tehnologije ali brezpilotni letalniki.
EASA: trenutno ni dokazov za sistemsko nevarnost
Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) meni, da poseben sistem za NNP trenutno ni potreben. Agencija že omogoča prijavo katerega koli dogodka, ki bi lahko vplival na varnost letalstva, tudi če gre za neidentificiran pojav.
EASA je sporočila, da doslej ni ugotovila dokazov, ki bi kazali, da NNP predstavljajo sistemsko težavo za varnost evropskega letalstva. Zagovorniki posebnega sistema za prijavo pa opozarjajo, da je mogoče prav pomanjkanje podatkov posledica tega, da se številni dogodki ne prijavijo ali pa se zabeležijo v splošnih kategorijah.
Kaj se dogaja okoli jedrskih objektov?
Posebno pozornost vzbujajo tudi poročila o NNP v bližini jedrskih objektov. Francoska raziskava iz leta 2015 je ugotovila povezavo med opažanji nepojasnjenih pojavov in bližino jedrskih objektov, vendar to še ne pomeni, da obstaja dokazana povezava med njimi.
Francija je trenutno edina država EU z namenskim, državno financiranim centrom za raziskovanje takšnih pojavov, GEIPAN. Od ustanovitve leta 1977 je analiziral več kot 3300 primerov. Pri 106 so preiskovalci ugotovili, da jih po podrobni analizi ni bilo mogoče pojasniti, dodatnih 1014 primerov pa zaradi pomanjkanja podatkov ostaja nerešenih.
Bruselj sicer poudarja, da so NNP v pristojnosti posameznih držav članic, ki jih obravnavajo glede na svoje varnostne in obrambne prioritete. V ozadju razprave tako ni toliko vprašanje nezemljanov, temveč predvsem vprašanje, kaj se dogaja v evropskem zračnem prostoru in ali države dovolj dobro zaznavajo ter prepoznavajo neznane objekte.
