Po ugotovitvah raziskave približno 240 milijonov mladostnikov, starih od enajst do 17 let, v letu 2025 ni bilo telesno dejavnih niti en dan v tednu. Povprečje je znašalo 2,7 dneva telesne dejavnosti na teden, kar je enako kot leta 2010. Vsak dan v tednu je bilo dejavnih le 14 odstotkov mladostnikov oziroma približno eden od sedmih.
Raziskava temelji na podatkih iz 389 raziskav, v katerih je sodelovalo 3,2 milijona mladostnikov iz 140 držav. Kot telesno dejaven dan so raziskovalci šteli tistega, v katerem je mladostnik vsaj 60 minut namenil zmerni do intenzivni telesni dejavnosti, ne glede na to, ali je šlo za šport, hojo v šolo ali druge vsakodnevne aktivnosti.
Dekleta vse manj dejavna
Razlike med spoloma so izrazite. Fantje so bili leta 2025 v povprečju telesno dejavni tri dni na teden, dekleta pa le 2,4 dneva. Razkorak se z odraščanjem povečuje, saj telesna dejavnost deklet upada hitreje kot pri fantih.
Avtorji raziskave opozarjajo, da je treba pri oblikovanju ukrepov upoštevati tudi razloge za manjšo dejavnost deklet. Med ovirami navajajo omejujoče družbene norme glede spolnih vlog, varnostne pomisleke in pomanjkanje športnih dejavnosti, prilagojenih njihovim potrebam.
Velike razlike med regijami
Raziskava je pokazala tudi precejšnje geografske razlike. V premožnejših regijah, med drugim v srednji in vzhodni Evropi ter srednji Aziji, vzhodni Aziji in na območju Tihega oceana, so bili mladostniki dejavni povprečno štiri dni na teden. V revnejših regijah, kot so podsaharska Afrika, južna in jugovzhodna Azija ter Latinska Amerika, je povprečje znašalo približno dva dneva.
Najbolj dejavni so bili mladostniki na Finskem, v Kanadi in Srbiji, kjer so dosegli povprečje od 4,5 do 4,8 dneva na teden. Najmanj dejavni so bili v Kambodži, Jordaniji in na Madagaskarju, s povprečjem od 1,7 do 1,9 dneva.
Razlike avtorji pripisujejo predvsem strukturnim dejavnikom. Premožnejše države imajo praviloma več sredstev za spodbujanje telesne dejavnosti in razvoj ustrezne infrastrukture, kot so javne zelene površine ter varne poti za pešačenje in kolesarjenje.
Nobena država ne dosega ciljev
WHO si je zastavila cilj, da bi med letoma 2010 in 2030 za 15 odstotkov zmanjšala delež mladostnikov, ki ne dosegajo priporočene ravni telesne dejavnosti. Toda po ugotovitvah raziskovalcev nobena država ali regija trenutno ne napreduje dovolj hitro, da bi cilj dosegla.
Vlade zato pozivajo k hitrejšim ukrepom, zlasti k izboljšanju možnosti za gibanje v šolah in lokalnih skupnostih ter usmerjanju programov k najmanj dejavnim skupinam. Telesna dejavnost v mladostništvu namreč pomembno vpliva na telesno in duševno zdravje, njene koristi pa se lahko ohranijo tudi v odraslosti.