Države in institucije spremljajo številne kazalnike gospodarske rasti, med katerimi je najpomembnejši bruto domači proizvod (BDP). Vendar BDP ne prikazuje, koliko denarja ljudje dejansko prejmejo po upoštevanju inflacije.
Realni dohodek gospodinjstev na prebivalca bolj natančno meri spremembe v dohodkih, ki jih imajo gospodinjstva dejansko na voljo za potrošnjo ali varčevanje, zato bolje odraža življenjski standard, piše Euronews, ki se naslanja na podatke OECD.
Kje je bila rast realnih dohodkov najvišja?
Med 16 evropskimi državami jih je 14 v letu 2025 zabeležilo rast realnega dohodka na prebivalca v primerjavi z letom 2024, le dve pa sta imeli padec.
Najvišjo rast je imela Poljska s 4,1 %. Država je vodila tudi v letu 2024, kar kaže na močno dvoletno rast realnih dohodkov gospodinjstev.
OECD poudarja, da so »povečanja plač zaposlenih nadomestila zmanjšanje socialnih transferjev, kar je pospešilo rast realnega dohodka gospodinjstev na prebivalca«.
Nizozemska (2,3 %) in Portugalska (2 %) sta prav tako dosegli rast nad 2 %.
Danska (1,9 %), Grčija (1,8 %) in Španija (1,5 %) so zabeležile rast med 1,5 % in 2 %.
OECD je pri Grčiji izpostavil rast neto dohodkov iz premoženja in višje plače, pri čemer je nizka brezposelnost – najnižja od leta 2009 – pomembno prispevala k rasti.
Belgija (1,4 %), Madžarska (1,2 %) in Švedska (1,2 %) so prav tako zabeležile rast nad 1 %.
Španija med večjimi gospodarstvi vodi, Francija na dnu
Italija je dosegla rast 0,8 %, kar je skladno s povprečjem OECD. Vendar je konec leta 2025 zabeležila padec realnih dohodkov (–0,9 % v četrtem četrtletju), potem ko je v tretjem četrtletju še rasla.
To je bilo predvsem posledica višje inflacije in padca dohodkov iz premoženja.
Za celotno leto 2025 so sledili Češka (0,7 %), Združeno kraljestvo (0,7 %) in Nemčija (0,6 %).
V Združenem kraljestvu je rast v zadnjem četrtletju okrevala zaradi višjih plač, socialnih transferjev in nižjih davkov na dohodek in premoženje.
Po drugi strani je Francija zabeležila le minimalno rast 0,2 %, kar jo uvršča med najslabša večja gospodarstva.
Finska in Avstrija edini v padcu
Finska in Avstrija sta bili edini državi, kjer so se realni dohodki gospodinjstev na prebivalca leta 2025 zmanjšali, in sicer na Finskem –0,7 % in v Avstriji –1,8 %.
Po oceni strokovnjakov so razlogi za Finsko predvsem počasna gospodarska rast, višja brezposelnost ter zmanjšanje socialnih transferjev in javne porabe. OECD dodaja tudi vpliv višjih davkov na dohodek in premoženje.
Splošni trend v Evropi
V povprečju OECD je rast realnih dohodkov gospodinjstev na prebivalca v letu 2025 upadla na 0,8 %, potem ko je leta 2024 znašala 2,1 %.
V letu 2024 so vse analizirane države beležile rast, v letu 2025 pa je le peščica držav dosegla višjo rast kot leto prej – med njimi so Belgija (rast z 0,5 % na 1,4 %), Danska (z 1 % na 1,9 %), Švedska (+0,4 odstotne točke) in Nizozemska (+0,2 odstotne točke).
Avstrija je doživela največji preobrat: po 3,6 % rasti v letu 2024 je leta 2025, kot že omenjeno, zdrsnila v 1,8 % padec.
